Orešje, 5.7.2025 (sob), X-Orešje

skok 1: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2700768/

let 2: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2700769/

hf: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2701013/

To vreme je res neverjetno. Kljub vročinskemu bolj stanju kot valu je zrak še kar letljiv. Kondorji so se za sredo zorganizirali za lepo klubsko tekmico (Matic, Uroš, Miha,...), ki so jo lepo zaključili s piknikom pri Urošu. Gabi je scuru in je bi glavni pobudnik za novo lokalno dirko v četrtek po tem, ko so se odpovedali odpravi na Gorenjsko, kjer naj bi res sekalo. Četrtkovo dirko je potem prepričljivo dobil Gabi, ki je edini preživel Kum ter zaključil fai preko Maliča nazaj na Lisci, čeprav je bil cilj v Velenju. Tomo je s Kobale naredil novo lepo stotico, a je zamočil pristanek in si prislužil daljši počitek, da si počena vretenca opomorejo. Jeba.

Sam vse to preživljam v službi in v dežurstvu. Petek je nekoliko oblačen in vsaj naši ne letijo. Za vikend so neki strašni družinski plani, a me šiht veže na bližino Čatežkih, saj sem sam. Za soboto se napove še en dan, ko bi se dalo povohat zrak, nedelja bo že oblačna in vetrovna, potem pa nekaj dni dežja, predvsem pa pakiranje za selitev narodov na morje. Da ne omenjam šihta, kjer sem do dopusta še vedno edini za nehvaležno delo informatika. Sobota torej.

Zjutraj Šentvid (soproga postavi osebni rekord), potem Samobor. Potrpežljivo čakam, da se vse skupaj odvije po naravni poti. Zaradi okoliščin jo itak ni mogoče kam potegnit, za lokalno drajsanje pa je dan še kar dolg, pa še sape se naj bi popoldan začele obračat od vzhodnika proti JV. 

Tako sem šele malo pred tretjo pripravljen na startu. Vročina pritiska, vetra ni nekega, pihlja malo od tu, malo od tam, na nebu sledovi bazic. Nekaj se trudim spravit skalico gor, enkrat moram popravljat, potem pa se le sestavi in vržem se dol. Vse ok, drži. Leva bremza je nekam visoko. Gledam v špage in vidim lepo razvejano steblo posušene trave zapleteno v zgornjo kaskado leve bremze. Ajajaj! Poskušam spravit hudiča ven in ne gre. Poskušam se spajsat nad hrib pa pristat nazaj, a si ne upam preostro obračat, saj je ena stran lepo zabremzana. Ni druge, grem pristat na najbližji velik travnik. Ne upam si kot Miha pristajat med vrstami. Raje pet minut več hodim. Ko stopim na tla in razbremenim krilo, šavje pade ven iz špag. Nisem ravno vesel, a to je del igre. Res hitro pospravim in se odpravim po najbližji poti. Poti po zemljevidu. V naravi jo hitro zmanjka. Najdem obhod in nazaj na pot na start. Sem v precepu, ali podaljšat do avta po vodo, ali kar naravnost gor. Mudi se mi in spustim tankanje. Pol litra mora zadostovat  za popoldan. Uživam v hoji(ci).

 Drugič gor lepo kaže, ne zapravljam časa. Lepo umirjeno, da ne bo spet kakšne nepotrebne pizdarije. Skalico gor, kontrola, ok, in skalica se sesuje ter me grdo opsuje, tako da se med sesedanjem neverjetno zvije v zamotano bunko. Ampak, HA! Zdaj sem pripet in bom zadevo le razgrnil, pa greva še enkrat. Jok, brate, odpade! pravi krilo. Pripet skušam krilo izmotat iz špagic, za katere mi ni jasno kako so se znašle tam kjer so. Ko je krilo le nekako narazen, ostajajo šage v obupnem vozlu. Še vedno pripet se lotim razpletanja, saj ne more biti prepleteno. Pa je. Skratka - mislim, da mi gre ene 15-20 minut, da spravim špage narazen, pa še potem nisem čisto prepričan, da je vse ok. Na jok mi gre, a se krotim in diham, diham in švicam. 

 Zdi se mi, da se veter vse bolj stabilizira v nek jug-jugovzhodnik. Spet skalica gor, vse v redu in na glavo pod breg, da zagrabi. Ok. Letim brez rokavic in brez špeglov, tokrat zavestno. S funkcionalnim krilom se nekako poberem in grem nad grad. Ne obetam si nekih višin, pa nameravam udarit eno hitro glajzarco.  Oračam pri cesti, nazaj grede pa grad da nekaj, da me premeče na čez 0,8k. Opla, za porabit! Proti kamnolomu, kjer ni nič pa nazaj čez grad že nizek na varno pred start po novo višinico za na Silovec. Tam cuzanje in iskanje stebra, ki so mi ga ptiči že prej markirali, a ga nisem takoj našel. skoraj 0,7k je udobno za na hrvaško. Tam kmalu zagrabi ni lepo dela do 1,2k. Zaneseno z JZ! Čudno, ampak ok.

 Višino pokurim za tipanje gričkov južno od Tuheljskih. Nekaj najdem, za malo naprej je, vendar je treba kmalu obrnit v ovinek nazaj. Ciljam cerkvico, ker pa ni popravkov vmes, priznam poraz in se obrnem proti Cesargrajskemu griču. Višine je dovolj za potipat nad tovarno, tam pa Bingo. Malo razmetava, a višinomer počasi kaže višje cifre. Me pa lepo dviguje - in odnašana sever. Jurček mi je kar lepa višina za malo pred šesto popoldan. Prejšnji načrt - u izi nazaj in toplandig - zdaj izpuhti pred trikotnikom. Oudie nič ne kaže, pa tudi ne pričakujem nič od njega, zanesem se na svojo orientacijo v prostoru. Glede na prva dva vogala si na terenu zamislim še trejo obratno točko na jugu. Malce zahodno od prej ciljane cerkvice je naselje in tam bi se bilo dobro pobrat in obrnit proti startu za top zaključek. 

 Nad naseljem preverjam višino in - lejgahudiča1 - Oudie južno od hiš nariše presečišče dveh krogov. Porinem še malo v to smer, čeprav sem že prenizek. Obrnem pred cono in se grem reševat na Bukovje. Tam nekaj pobrbota, a namesto da bi se pobral, le še zacurim. Sledi le še reševanje čum bližje startu. Odpovem se svojem običajnem travniku, ker nisem stoposto, da bo šlo varno mimo ovir, pa zavijem na en travnik nižje.  Pristanem v drsalnem koraku, saj se mi teren spušča. Hecno.  Mehko ustavljanje in to je to. 

Konec koncev se je kar dobro izteklo, le tekočine ni v izobilju, le še nekaj požirkov vode. Hajk do avta, vmes se na pipi pod zadnjim bregom napojim in natakam flaško, pri avtu pa pa se nagradim z v avtu kuhano vodo.  Trenutki umiritve. Vedno ljubi.

Sobotni pozni popoldan zapira vsa mesta s hladno osvežitvijo, v gostilne se mi ne gre. Osvežitev si privoščim doma. Prijeten dan se je izcimil.

Kolegi so tudi nekaj leteli na Lisci, Danilo je šel lepo preko Rudenika na Malič pristat v Rimske,  radeški Matic pa je odlično pobral  Svinsko ter pošteno pokruzal okoli Radeč. Ostali bolj hf.