nedelja, 31. december 2023

Orešje, 31.12.2023 (ned), Silvesterski poljub

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2595833/comments/

Za 2023 sem že sredi decembra naredil križ čez letenje, saj kombinacija vetrovnega vremena, šihta in družabnih obveznosti ni puščala kaj veliko upanja. Za silvesrsko nedeljo sem načrtoval en jutranji tekec, pred začetkom priprave kosila in preden se popoldan pooblači. 
Irena je malce presenečena, ker se že relativno zgodaj kobacam iz postelje. Potem pa na četu vidim Miha, ki ima čudno zamisel o montaži popravljene vetrnice za vetrno vrečo. Piha kar junaško, a v mejah preživetja. Klinc, pa gremo. Izprosim si nekaj časa za zajtrk, pobašem opremo in nekaj orodja, vmes še zavijam pljučno za popoldansko kosilo in med vrati obljubljam, da bom nazaj še dovolj zgodaj za en Šentvid. Na poti se z Lenartom še dogovarjava za ogled enega pežoja pri NM in glede odprodaje ali pokopa starega golfa. Nekaj minut zamudim na pristanek, a Miha niti ne opazi. Odpelje naju kar gor na start, mu ni žal avta za po tistih luknjah.
Vreča nič ne kaže, saj je še v prtljažniku, se pa čuti ravno pravšnji vzgornik. Na drog hitro zmontirava nov nosilec in vrečo, ki takoj lepo zaplapola gor. Matr, imava srečo. Pripraviva se in upava na malo jadranja na vetru. Kolega veter še malo heca, da ga odnese daleč nazaj (še dobro, da je cel travnik pokošen) in se mora vračat z namolženo coto. Pripravljen čakam, da se veter malo stabilizira, saj se je iz močnega J obrnil v čisto rahel Z. 
Zrak ostaja mlačen, a ko se obrne v švohcen J, hitro potegnem, da bi bil v že zraku, ko se bo spet okrepil. Nad pečino pričakujem raketo, dobim pa le švohcen cvilež oudia, Nič. Grem na Silovec, kjer pri anteni tudi nekaj zagodrnja, pa spet nič in odtonem proti dolini. Nič mi ni jasno. Ok, spodaj je tudi brej bilo brezvetrje, na startu pa je lepo vleklo. Kmam se je zgubila ta sapa? Malo pred pristankom vidim, da je odstartal še Miha, ki pa tudi le tone proti meni. Ajaj.
Kasneje razmišljava, da sva padla v zatišje pred obratom v Z, a zgodovina AVP pokaže le, da sva odletela v 20 min zatišja v sicer lepem J. Sreča, ni kaj. Kolega se vmes dogovori s soprogo, da se mu pridruži na sprehodu nazaj na start, tako da ga odložim spodaj pri kozolcu. 
Na poti domov se oglasi Lenart, ki je z Lovrom že pri avtu,ki si ga ogleduje za nakup. En od toče stolčen pežo, a dokaj nov, z malo km in od znane prejšnje lastnice. Menda bo.
Fanta sta na poti domov, tako da ju počakamo in gremo skupaj še na en sprehod, potem pa pripravljat silvestrsko kosilo, katerega glavnino uredi Lenart. Pod večer se z Lovrotom odpravimo v Lj, medtem ko Lenart ostane in gre novo leto dočakat k novopečenem dohtarju Mihu. Lovra oddava na (začetni) party, midva pa pri Slavcu in Miri vztrajava nekje do enih, potem pa domov, kjer sva pred Lenartom.   

Kakorkoli že, nepričakovano lepo sva zaključila leto. Sam sem popeglal statistiko, da sem popravil 55,9 na 56,1 naletenih ur v 2023. Kar v redu za potrtega nergača.

Zdaj pa veselo v novo leto! 

nedelja, 17. december 2023

Lisca, 17.12.2023 (ned), na decembrsko sonce

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2592690/

Deveti dan po tem, ko me zahrbtno napade nahod, je zunaj lepa sončna nedelja in Kondorji se odpravljajo na hf na Lisco. Je tako inverzno, da je še tekma zimske lige odpovedana. Kot nalašč za sprehod na lokalni hrib in skok dol.
V petek se mi je v bolezni pridružila še Irena, a sumim, da le zato, ker si je v petek to lahko privoščila brez "škode" za službo. Danes še ni za ven, pa tudi ne gre se ji na na hrib, raje doma peče piškote.
Glavnina gre gor peš, z Gabijem še Nina, ki mi kasneje spusti avto. Drago pa jaz (danes) nisva za neke peš podvige, pa  naju zapeljem gor, kjer so planinci na novi terasi že pomalicali. 
Zgodaj se odpravimo na zahodni start, kjer švohceno vleče gor. Gabi odleti, ostali pa cincamo, če ne bi šli na južni start, potem pa se le pripravimo kar tam. Urošu med tekom ven pade rezerva in mora ponavljat. Sam poskusim vzratno, pa se curec hitro sesede. Drugič grem naprej, a mi sredi dvigovanja ena gurtna drsne z rok in gre vse v maloro. Odleti Drago, ki ga tako požira, da gre z zicem skozi veje drevesa spodaj. Maticu gre dobro, a ga požre, da prekine še na travi, jaz pa malo kasneje enako. Ko bi moral biti že v zraku, sem še z nogami na tleh drsel proti grmovju, pa sem seveda raje prej prekinil. 
Po tem sta se Roberto in Matic le še prepričala, da sem ok in odkrevsala na južni start, jaz pa za njima. Tam sem prvi pripravljen, prha pa v vse smeri, največ pa dol. V prvem intervalčku, ko potegne gor, se naprej vržem pod breg in se uspešno skobalim v zrak, pa na zahodni greben. Obrnem tiste redke piske, seveda brez haska. Smer Breg! Draži me Oudie, ki kaže neko okno, ki ga ne morem zapret. Pustim ga in raje uživam v zraku in razgledu. Oblečen in pokrit sem tako, da mi je pošteno vroče. Raje tako, kot slutnja mraza, nisem še dober. Ker ni druge, preizkušam gas. Simetrija pol gasa, pa koliko potegne na polno (mislim, da je kazalo 58km/h) - je kar dobro žvižgalo okoli štrikov in ušes. Uroš posname pristanek, Drago pa me potem zategne do avta na planinskem izhodišču, nato pa gre še na Kompolje po Robertota in Matica, ki nista dosegla Brega.
Doma sem tri ure in tričetrt po odhodu.
Dan rešen, bolniška zaključena (čeprav se telo ne strinja čisto s slednjim).
Lenart je še bolj vrhunsko rešil dan s turno smuko nekje globoko v Avstriji. Vesel za sina.