http://xcglobe.com/flights#show-flight/2592690/Deveti dan po tem, ko me zahrbtno napade nahod, je zunaj lepa sončna nedelja in Kondorji se odpravljajo na hf na Lisco. Je tako inverzno, da je še tekma zimske lige odpovedana. Kot nalašč za sprehod na lokalni hrib in skok dol.
V petek se mi je v bolezni pridružila še Irena, a sumim, da le zato, ker si je v petek to lahko privoščila brez "škode" za službo. Danes še ni za ven, pa tudi ne gre se ji na na hrib, raje doma peče piškote.
Glavnina gre gor peš, z Gabijem še Nina, ki mi kasneje spusti avto. Drago pa jaz (danes) nisva za neke peš podvige, pa naju zapeljem gor, kjer so planinci na novi terasi že pomalicali.
Zgodaj se odpravimo na zahodni start, kjer švohceno vleče gor. Gabi odleti, ostali pa cincamo, če ne bi šli na južni start, potem pa se le pripravimo kar tam. Urošu med tekom ven pade rezerva in mora ponavljat. Sam poskusim vzratno, pa se curec hitro sesede. Drugič grem naprej, a mi sredi dvigovanja ena gurtna drsne z rok in gre vse v maloro. Odleti Drago, ki ga tako požira, da gre z zicem skozi veje drevesa spodaj. Maticu gre dobro, a ga požre, da prekine še na travi, jaz pa malo kasneje enako. Ko bi moral biti že v zraku, sem še z nogami na tleh drsel proti grmovju, pa sem seveda raje prej prekinil.
Po tem sta se Roberto in Matic le še prepričala, da sem ok in odkrevsala na južni start, jaz pa za njima. Tam sem prvi pripravljen, prha pa v vse smeri, največ pa dol. V prvem intervalčku, ko potegne gor, se naprej vržem pod breg in se uspešno skobalim v zrak, pa na zahodni greben. Obrnem tiste redke piske, seveda brez haska. Smer Breg! Draži me Oudie, ki kaže neko okno, ki ga ne morem zapret. Pustim ga in raje uživam v zraku in razgledu. Oblečen in pokrit sem tako, da mi je pošteno vroče. Raje tako, kot slutnja mraza, nisem še dober. Ker ni druge, preizkušam gas. Simetrija pol gasa, pa koliko potegne na polno (mislim, da je kazalo 58km/h) - je kar dobro žvižgalo okoli štrikov in ušes. Uroš posname pristanek, Drago pa me potem zategne do avta na planinskem izhodišču, nato pa gre še na Kompolje po Robertota in Matica, ki nista dosegla Brega.
Doma sem tri ure in tričetrt po odhodu.
Dan rešen, bolniška zaključena (čeprav se telo ne strinja čisto s slednjim).
Lenart je še bolj vrhunsko rešil dan s turno smuko nekje globoko v Avstriji. Vesel za sina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar