Orešje, 20.11.2021 (sob), Nepričakovano darilo pozne jeseni

http://xcglobe.com/flights


#show-flight/2452567/

https://photos.app.goo.gl/bnMePGsz5FYAioKb7

Vreme še nekaj ponuja. Na primorskem se obeta dirka, ampak nam se ne zdi smiselno rinit dol, saj ne kaže, da bo mogoče kaj več kot malo grebenarjenja. Osredotočimo se na lokalne prilike. Mitja predlaga Koričko, meni se zdi, da bi bilo za poskusit na Orešju. Kuzmanov ima neke obiske in malo zamuja, pa ga čakam. Miha prepovršno spremlja čet in se že pelje proti Koritnem, ko ga preusmerim na Orešje, kjer sem prvi na pristanku. Gor pelje Miha, malo za nama pride Mitja, ki pripelje še Žareta. Razmere kažejo krasno. In to že vsaj eno uro. Žre me, ker smo pozni.

Prvi odleti Mitja (s svojo HF opremo, saj je Artika že prodal) in se poberje. Juhej! Odletim lepo, čeprav me sapice na startu ne vzamejo takoj gor in se v zrak skobalim skoraj s plazenjem po tleh do poti. No, potem prime in veselica se začne. Kmalu sta v zraku tudi Miha in Žare. Greben je kar malo pretesen za vse štiri, a se le porazdelimo. Sledi malo drajsanja med anteno in gradom, na koncu poskusim srečo še na hrvaški strani, a ne dela nič, da se komaj privlečem nazaj do pristanka. Ma, super! Skoraj tričetrt urce, Mitja še par minut dlje. Škoda, da nismo šli prej.

Nerodnost je s pijačo, saj ni v bližini nobene odprte gostilne. Na koncu pristanemo pred trgovino na Bizeljskem, s sikspekom in čipsom na klopci. Miha pobere žena, da gredo družinsko peš na Orešje, na sprehod in po avto.

Doma vseeno ne zamudim kosila.

Izkaže se, da smo imeli več letenja kot v povprečju na Primorskem. Bingo! (kaj bi šele bilo, če bi bili pravočasni?)