http://xcglobe.com/flights#show-flight/2339233/
Saj ni kaj veliko za govorit. Korona nam kroji usodo. Večina firme je že zaprta, v ponedeljek le še čakamo odločbo za čakanje. Odsotnost službenih obveznosti ni v nobeno korist ostalim dejavnostim, saj je cilj vsega tega samoosamitev, da se ta hudič ne širi (prehitro). Pri letenju načeloma nisi v stiku z ostalimi (če sam prideš do vzletišča in tudi sam greš nazaj domov). Dejansko pride v poštev le hodi-leti. Gabi pa Wosta in Sajko so šli na Veternik že včeraj, v soboto, ko je bilo še dokaj pokrito. Vseeno so se krasno naleteli, Gabi pa je izvedel še prvi toplanding na Veterniku.
Čeprav me je držalo, sem si rekel, da grem raje naslednji dan. Bom sam, več sonca pa je obetalo tudi nekaj letenja. Mitja se odloči za Žusem, Gabi ne gre. Vmes so se zaostrili pozivi, naj se ne izvaja dejavnosti, pri katerih lahko končaš v bolnišnici, saj dohtarje potrebujejo za boj z virusi (kar seveda slišim pred odhodom).
Na poti gor spremljam Mitjo, kako je lepo potegnil z Žusma. Kot kaže, dan dobro dela. Z Lenartom se dogovoriva, da me pride pobrat, če mi uspe kam odletet.
Na startu je lepo. Itak. Spokojno, sončno, tu pa tam kaka bazica, vleče rahel sever, severovzhodnik.
S seboj imam vodo s cevko za v zic, a je ne znam namestit, pa pustim vse skupaj v prtljažniku sedeža. Prvi vzlet z elastično zanko za lažji vstop v vrečo se odlično obnese. V zicu se dobro počutim, sploh zdaj, ko sem si malce podaljšal ramenske vezi.
Breg okoli vrha ne da nič, pa se spustim proti Kozjem, kjer pri tabli nekaj zapnem in šibek, močno zanesen steber zvrtim do 0,92 k nazaj nad vrh. Zdi se mi krepko premalo, da bi se spustil z vetrom čez Bohor in grem še enkrat poskusit na greben nad mestom. Spet najdem obetaven steber v katerem užijem nekaj vrtenja, a ga spet ga zmanjka še pod 1k. Dobro, grem pa po grebenu na vzhod, sem se že spajsal v takem. Izkaže se, da nekaj ne štima, saj gre le dol in že krepko pod grebenom obrnem. Tudi nazaj grede ni nič bolje in prisiljen sem v pristanek, ki me preseneti, saj ko se obrnem v (pričakovani) veter (proti severu), me le še bolj izstreli in spusti, tako da komaj naciljam pot med neko ograjo in prometnim znakom. Touch down je bil sicer na travi, ampak z veliko hitrostjo in delno po riti. Z novim zicem! :((
Nič mi ni jasno. Tu piha jug, torej po bregu navzdol. Gledam škodo na zicu, a ni videti kaj hudega (kasneje se izkaže, da sem po tleh podrsal z notranjostjo sedeža, a razen umazanije ni bilo nobene škode). Z jugom še razgrnem coto in se začnem pakirat, ko se veter spet obrne sever in zvije krilo. Kaže, da je veter kar spremenljiv in sem ravno na napačnem mestu zadel obdobje, ko je potegnil jugec. Ah, v redu je. Ostal sem na dosegu varnih pristankov, z ustrezno rezervo višine in izšlo se je dobro, z običajno curažo ter še varnim, čeprav nerodnim pristankom.
Avto je v dosegu nog in tudi drugi del je v slast. Na poti praktično ne vidim ljudi, le tu pa tam pride mimo kak kolesar ali pa avtomobilist. V Kozjem še nekaj ljudi poseda pred bifejem na glavnem trgu, ki pa mislim da ne deluje. Še to: na hribu, malo pred edino bajto, se dol pripelje možak v neregistriranem avtu (4wd), z zabitim vetrobranskim steklom in z masko na obrazu :) Po petnajstih minutah ravnine sledi še urca hriba in spet sem na vzletišču. Pozna se tistih sedem kil, kolikor je GTO lažji od impressa. Plus zaloga vode, plus zadnji del po poti namesto po strmem bregu. Vpijam spokojnost vrha. Lep dan. Jih bo v kratkem še možno užit?
https://photos.app.goo.gl/deL9ZjjWeYZPRALW9
Ni komentarjev:
Objavite komentar