http://xcglobe.com/flights#show-flight/2337820/
https://photos.app.goo.gl/w8suiUpc4Avmzp5x5
Osmi
marec. Hudič je, če pade na zelo obetaven vikend dan. Opcija je bila,
da gremo smučat, a se to ni izteklo. No, doma je Lenart poskrbel, da je
mama imela cel dan zelo dobro družbo.
Mitja gre
družinsko na Žusem, tako da se z Gabijem zmeniva v Krškem, kjer se oskrbiva z rožami za voščila po letenju. Wosa zamuja, a naju le še ulovi pred Kerinom, ter se spoka v kolegov nov kombi (fajn zadeva za družinske in padalske rabote).
Sam sem brez Artika in brez rezerve, zato pa z dvema zicoma. Tehnično pregledano coto in preloženo rezervo ima Drago. Ima pa tudi dva testna Fusiona, ki ju bosta letela on in Gabi (oba sta prodala svoja Artika).
Tuhtamo kam it. Vleče nek SV. Lisca je pogojno štartljiva, Žusem je daleč, pa se odločimo za Kopitnik. Stane ne gre letet, ker je zmačkan od včerajšnjega špila, je pa pripravljen it z nami na štart in spustit kombi. V Radečah
poberemo še Uroša, novega Kondorja in pa seveda Dragota z našo manjkajočo opremo, v Rimskih se nam pridruži še Stane.
Na startu s znajdemo s prvimi Metuljčki, Jančičev Mitja je že odletel in pokazal, da nekaj drži. Sam se spravim na stran, da si pokompletiram opremo. Rezerva je sicer preložena, a zapakirana v impresov kontejner in jo je treba prestavit v woodijev ovitek z ročko, ter vstavit v zic (kar sem že povadil doma). Wosa pa Gabi mi pomagata in sem bolj sproščen, saj šest učk vidi več kot en rahlo nervozen par. Vseeno si vzamem čas za preverjanje in pripravo na krstni let z GTO, tako da kolegi odletijo krepko pred menoj. Dogovor je, da gremo na trikotnik; Kum (malo južneje proti Dolenjski) - Rudenik (ali pa Bohor, če se bo dalo) - Celje - nazaj na Rimske, ali pa še bolje, v Radeče. Uroš se namerava le dol do Rimskih, pa se zmenimo, da pripelje Gabijev kombi v Radeče.
Vzlet je bil lep, ampak v vrečo se nisem mogel spravit kljub zanki za peto, ki sem si jo doma pripravil. Ker v zraku ni bilo burno, sem si pomagal z roko, ter se le zvalil v zic. Trojice Kondorjev ni bilo več na spregled, pa sem povrteval z Lojzom in Miho. Nekako se nismo mogli prav pobrat. S kakšnih 1,8k se naj bi šlo s Kopitnika na Kum, a na kaj več kot 1,6k nisem znam splezat, pa sem se kar s te višine spustil bolj proti Svinjski, kot proti Kumu. Vseeno sem zavil na Križe in trepetal, da me ne bi požrlo južno zaveterje. Še nad grebenom sem le našel steber, močno odpihnjen s severom. Takrat sem spet našel kolege, Drago in Wosa sta se po južni strani doline vračala proti Radečam, Gabija pa nisem opazil. Kasneje se izkaže, da se je takrat pajsal izpod Kuma. Drug steber me odnese še dlje od Kuma, pa sem sklenil, da bom malo sekal in zunaj porinil na Dolenjske griče, pa tam čez nazaj proti Lisci. Med glajdom proti Leskovcu ni niti prdnilo gor. Ker se mi je pristajanje na tistem vrhu zelo vžgalo v spomin, sem prej odvil proti dolini. V veter ni šlo nič bolje, tako da sem na koncu raje pristal na nekem platoju nad mestom, kot da bi tvegal nizko čez hiše vse do ceste. Ni mi jasno, kaj delam narobe, saj so se kolegi še lepo pasli po zraku. Wosa je sicer tudi pristajal, Fusiona pa sta, tako se mi je zdelo, napadala Lisco. Malce sem pokramljal z možakom iz bližnje hiše, pofotkal pristanek in pospravil, ko sta tudi preostala dva pristala.
Peš do Petrola, kjer za šankom dobim ključe, da v kombiju počakam na
Gabija in
Woso, ki sta prihajala z bližnjega travnika. Pride še Stane, Uroš pa je odšel po
Dragota v Loko. Na koncu se dobimo v Galeriji, dan poplahnemo s pivom in gremo domov voščit svojim ženskam.
V končni fazi smo skupaj podobno odleteli, le da sem jaz najmanj in prvi scurel, medtem, ko pa so ostali trije še lepo popasli dolino južno od Radeč, ampak naprej se nihče ni prebil. Razen Mitja, ki je startal na Žusmu, se pustil odpihnit do Sevnice, nato pa krasno odkruzal po dolini Save in nato čez Sremič do Zdol. Katja ga vozila, on pa njo odpeljal na praznične ribe. Lepa simbioza.
