Še od pred novega leta je sumljivo pretežno lepo vreme. Snega ni niti za zgago, kaj šele za smučarijo. No, Lenart si že najde kakšne zaplate za smuči spraskat, ostali pa smo bolj na suhem. Saj je tudi tako v redu, sploh zame zdaj, ko tudi peš odkrivam sneg na hribu.
V soboto nas obiščeta Andraž in Dorti, pripeljeta še Lenarta, ki je imej zjutraj neko avdicijo za film. Lovro se uči in spet nekje sodi basket. Zvečer, ko se tudi Lenart že vrne v Lj, ugotovim, da sta se Marko in Drago lepo razletela na Lisci. Nič mi ni jasno, pa pobaram Markota, ki v nedeljo zjutraj na četu razloži vremensko sliko, ki pravi, da bo tudi nedelja letljiva. In to solidno letljiva. Prijavim letenje in kmalu nas je za poln avto.Na Bregu se sestavimo Drago, Stane in Tomo (!), peljem jaz. Gor je že gneča, tako na terasi, kot na startu. Vleče čudno; klobasi na startu in na vrhu kažeta zahodnik, zastava pri radarju plapola z vzhodnikom. Ok, vsota je jug in da se odletet.
Spet si dam opravka s kamero, celo najdem način, da si jo zavarujem, če zdrsne s čelade, Tomo mi jo naštima na sredino, zakurbla in gremo! Artika lepo spravim gor (malo prej je Dragota nekaj zezalo), a vrvice se zataknejo v prokleto beštijo na čeladi in moram podirat. Cota seveda konča na strehi brunarice. Bemti kamero! Besen jo snamem in konča v žepu od zica. Drugič gre vse lepo in zrak me sprejme.
Sledi lepo letenje do Rudenika in nazaj. Vmes eno krasno vrtenje z Woso, ki ga zaključim na 1,3k, kot je napovedal Marko. Nad Lisco razmišljam, da bi šel proti Kozjem, morda še naprej proti Kumu, a me prešine, da je le Januar in se na čudeže ni za zanašat. Ok, gremo pa še enkrat podrgnit greben do Rudenika. V luftu opazim Robertota in ga skušam slikat z goprojem, ki sem ga že prej nataknil na roko ter kar nekaj slikal. Me prav zanima, kaj bo nastalo.V drugem povratku malo manj pobiram in pridem nizko pod Ješivec, a breg nekako ne da več. Poleg Robertota sta ene dva še nad menoj.
Družno se vržejo na Lisco, medtem ko sam praskam spodaj. Tipam okoli, grem za ptičem, ki vrti in se res poberem nekaj 10 metrov, a nazaj pridem še nižje. Globoko pod malo Lisco se splazim na Cirje in tik nad krošnjami z dvignjenimi nogami dol do Save, ko izgubim živce ter pristanem na lepem travniku, dokler imam še višino za varen manever pristajanja. Še par slikic in se javljat na klice. Lenart, Stane. Pospravit na hitro, pogovor z lokalnim mulcem, ki ga vse zanima, očohanje in odganjanje lokanega kužata. Ko me Stane že odpelje, ugotovim, da nimam špeglov, pa razkopat rukzak, kjer jih tudi ni, pa spet nazaj, kjer jih najdem na travniku.
Tomo in Roberto zaključita v Galeriji, midva s Stankotom pa gor na terasi, kjer z drugim pirom zdrživa do sončnega zahoda, ko pa res zahladi.Nazaj grede se končno slišim z Lenartom, ki je vmes že prišel izpod Krvavca na Roglo. Pove, kako JE opravil izpit za U2, zvečer pa še, kako je bilo na avdiciji in pa na podelitvi Avto leta. Se mu dogaja. Sem zanj bolj vesel, kot dobrega letenja danes. Pa je bilo res dobro. Diši po pomladi.
p.s.
Kamera ni posnela niti sekunde videa, niti ene slike. Obnaša se, kot da snema, na kartici pa ni nič. Ajaj.
p.s.2
Toliko časa sem brskal po kameri in kartici, da mi je kapnilo: gopro je snemal, ampak datoteke so datirane nekam v januar 2013 (kje ga najde?!). Iz posnetega šmorna le nastane nekaj lepih utrinkov.
