petek, 11. oktober 2019

Lisca, 11.10.2019, (K)Orlovih 70 let ali Drago praznuje

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2314787/

V začetku meseca me Drago opozori, da ne naj ne pozabim na njegovo praznovanje v petek, 11.10. Seveda nisem pozabil. Vreme se sestavi. V četrtek še dežuje, za soboto je napovedan zahodnik, vmes pa nekaj jasnine in jugovzhodnika. V petek načrtujem prej zapustit službo, a se spet zakomplicira in odrinem šele ob pol enih, ko se ekipa že organizira za klubsko dirko. Pred Sevnico sprašujem, če še koga poberem, pa dobim nalogo pripeljat kruh. Ok, grem še v trgovino, pa tam najdem še nekaj malenkosti za 70 letnika. Se pa pot še zavleče.
Gor na hitro zadeve oddam, čestitam Dragotu, ki pripravlja piknik, pa v zrak.
Štart mi lepo uspe. Lepo kontrolirano dvigovanje krila s poravki. Zadovoljen. Sledi grebenarjenje, dvakrat na Rudenik in nazaj, na koncu pa sem želel preveč in scurel do Čučnika, namesto da bi pristal nazaj. Nič hudega.
Mitja, Gabi, Wosa pa Damjan (morda še kdo?) so dirkali po isti trasi, pa smo se nekajkrat križali. Enkrat vidim Damjana, kako se nizek vrže na Metni vrh in komaj priključi nazaj globoko pod Rudenik, kjer se skupaj pobirava. Komaj najdem (edini) lep steber, se vanj zavrti še Mitja in z nizkega vrha stebra še on skoči čez dolino, a se potem ne privleče več nazaj. Ko tako gledam te hitre mladeniče, me spreleti, da bi morda bilo res vredno poskusit malo hitreje letet, saj bi to kak dan lahko podaljšalo traso. Danes je dan primeren za trening. Tako začnem manj povrtavat in več gasirat. Hitro sem nazaj na Lisci, pa si privoščim še enkrat, tokrat hitreje na Rudenik (žal nekaj sto metrov premalo za moja merila), pa nazaj proti pikniku. Menda sem prvič dvakrat v enem letu podrgnil ta greben.
Na tleh odgovarjam na zgrešene klice in Mitja pove, da Marko prihaja ponj, ter da bosta pobrala še mene. Z Rokom L. se počasi pospraviva in čakava. Ko rešiteljev nenavadno dolgo ni, pokličem in Mitja pove, da so bili polni. Ok, z Rokom se odpraviva peš gor, ko Mitja spet pokliče, da prihaja Niko po naju. Tudi prav. Tako sva gor prišla neprešvicana.
Sledi fešta, za katero Erzo ugotovi, da je menda največje neformalno srečanje padalcev v slo ever. Drago je vesel kot strela, druženja, klepeta (MatjažŠ, NejcS, MihaK,...) , hrane, pijače in kar je še tega, je v izobilju.
Mene začne pobirat in se okoli desetih (pod ploho negodovanja in zbadanja) odpravim domov. Zelo izi rajding. Ob polnoči v postelji.

Ni komentarjev: