Drugo tekmo (T2), 15.10.2017 sem spustil, tako kot tudi Tek po vinski cesti;
Ko v petek dopoldan Irena poizveduje o načrtih za vikend, ocenim, da je cca 90% verjetnosti, da tekme ne bo, saj je vremenska napoved zelo zelo negotova - morda kakšna urica brez izrazite pokritosti primorske... Tako me zgodaj popoldan preseneti sporočilo, da dirka bo in to na Kovku. Najprej nisem prepričan, da bi šel, potem pa se mi zazdi, da bo to ena bolj redkih priložnosti za zrak povohat in bi le bilo dobro poskusit srečo.
Malo kombiniram s prevozi, na koncu ugotovim, da se je Drago z Matejem vred zorganiziral s Frančekom, sam pa v Ljubljani prisedem k Wosi, ki se zvečer vrača le do Lj. Že prej ga je uštopala Bernarda T., tako da se v troje spustimo do Anje, kamor pridemo prvi za Orožem in še eno zgubljeno dušo. Ker imamo čas in je Anja še zaprta, gremo na kavo v Vipavo. Tam med martinčkanjem ob kavi doživimo prvi uvod v Martinovanje z župnikom in celo procesijo konj. Olajšanje in nazaj k Anji, kamor že kapljajo optimisti. Bernarda se še kot zadnja zbaše v naš kombi. Kolnem samega sebe, ker sem celo jutro tapkal okoli s kapo na glavi, potem jo pa pustim v avtu, da mi potem ledeni zrak mrši plešo.
Sestavljen je nek realen task, če bo vsaj greben dobro držal. Po Kovku gor pa dol, vmes malo ven, na koncu pa malo na Nanos in v cilj do Anje.
Tokrat sem se le pripravil in se pravočasno spravil v zrak. Netekmovalci so se lepo vozili po grebenu, mi smo se pa drenjali okoli starta in čakali na začetek dirke. Malce me je skrbelo, ker ni šlo dovolj visoko, da bi šel suvereno obrnit startni cilinder, za nameček pa se mi je še udrlo prav v trenutku, ko je bilo treba odrinit na startni cilinder. Vem, da cilja danes ne bom doživel, zato se obrnem in grem raje nazaj pobirat. Komaj se spajsam nad greben, ko se jata že vrača. Nizko, zelo nizko, čeprav so odrinili okoli sto metrov nad menoj. Sam se odplazim čez start nad cesto za Col, ker se mi je zdelo, da se bom tako najmanj oddaljil od grebena, ki je zagotavljal preživetje. No, vseeno nazaj priklopim globoko pod startom, kjer ni nič delalo in počasi sem tonil za tahitrimi. Poskusim se vsaj pipnit prve obratne, a ob bregu ne gre, v dolini pa bi moral zarinit nad mesto in kje v centru tudi pristat, kar pa ni opcija. Tako grdo pristanem na nekem mokrem travniku v predmestju. Javim se Veroniki za prevoz, a med čakanjem štopam in uštopam avto poln soscurjenih z Woso vred. Nekaj naju daje, da bi šla še enkrat probat, a se na koncu ne odločiva, ker da je prepozno.
Oddava trek, z Bernardo pa za šankom preizkušava vina in iščeva kakšno klet, kjer bi dobil kakšno kapljico za domov. Wosa sicer mora vrnit sposojenega Pikija, a je vseeno za obisk vinske kleti nedaleč proč v Vrhpolju. Malo degustiramo, končno pa se odločim za merlot, ki je prepričal tudi Woso, tako da sta z nami šla dva kanistra. Gremo še vrnit pikija, pa domov. Ker sem v Brezovici prakiral prav pred vrtnim centrom, spraskam preostanek denarja za (še) eno sadiko vrtnice, ki je je bila doma Irena vesela.
p.s.
Mojca je besna scurjena poklicala Damjana, ki jo je ekspresno dostavil nazaj na start in lepo je rešila dan.
Dule se je že na začetku odločil obstruirati tekmo in se raje predal grebenarjenju. Tudi to je bila opcija, a sem preveč zajeban.
"Spustil T2, saj: Ivotov in Maurov rd, tek po vinski cesti, predvsem pa morto di krepo na BOLAN na bolniški.... "Nisem veliko zamudil. Kovk, dve tretjini jih pocuri ob startu, nekaj najbolj nabritih jih oddela polovičko, en sam pa cel Sci-Fi task.
Ko v petek dopoldan Irena poizveduje o načrtih za vikend, ocenim, da je cca 90% verjetnosti, da tekme ne bo, saj je vremenska napoved zelo zelo negotova - morda kakšna urica brez izrazite pokritosti primorske... Tako me zgodaj popoldan preseneti sporočilo, da dirka bo in to na Kovku. Najprej nisem prepričan, da bi šel, potem pa se mi zazdi, da bo to ena bolj redkih priložnosti za zrak povohat in bi le bilo dobro poskusit srečo.
Malo kombiniram s prevozi, na koncu ugotovim, da se je Drago z Matejem vred zorganiziral s Frančekom, sam pa v Ljubljani prisedem k Wosi, ki se zvečer vrača le do Lj. Že prej ga je uštopala Bernarda T., tako da se v troje spustimo do Anje, kamor pridemo prvi za Orožem in še eno zgubljeno dušo. Ker imamo čas in je Anja še zaprta, gremo na kavo v Vipavo. Tam med martinčkanjem ob kavi doživimo prvi uvod v Martinovanje z župnikom in celo procesijo konj. Olajšanje in nazaj k Anji, kamor že kapljajo optimisti. Bernarda se še kot zadnja zbaše v naš kombi. Kolnem samega sebe, ker sem celo jutro tapkal okoli s kapo na glavi, potem jo pa pustim v avtu, da mi potem ledeni zrak mrši plešo.Sestavljen je nek realen task, če bo vsaj greben dobro držal. Po Kovku gor pa dol, vmes malo ven, na koncu pa malo na Nanos in v cilj do Anje.
Tokrat sem se le pripravil in se pravočasno spravil v zrak. Netekmovalci so se lepo vozili po grebenu, mi smo se pa drenjali okoli starta in čakali na začetek dirke. Malce me je skrbelo, ker ni šlo dovolj visoko, da bi šel suvereno obrnit startni cilinder, za nameček pa se mi je še udrlo prav v trenutku, ko je bilo treba odrinit na startni cilinder. Vem, da cilja danes ne bom doživel, zato se obrnem in grem raje nazaj pobirat. Komaj se spajsam nad greben, ko se jata že vrača. Nizko, zelo nizko, čeprav so odrinili okoli sto metrov nad menoj. Sam se odplazim čez start nad cesto za Col, ker se mi je zdelo, da se bom tako najmanj oddaljil od grebena, ki je zagotavljal preživetje. No, vseeno nazaj priklopim globoko pod startom, kjer ni nič delalo in počasi sem tonil za tahitrimi. Poskusim se vsaj pipnit prve obratne, a ob bregu ne gre, v dolini pa bi moral zarinit nad mesto in kje v centru tudi pristat, kar pa ni opcija. Tako grdo pristanem na nekem mokrem travniku v predmestju. Javim se Veroniki za prevoz, a med čakanjem štopam in uštopam avto poln soscurjenih z Woso vred. Nekaj naju daje, da bi šla še enkrat probat, a se na koncu ne odločiva, ker da je prepozno.
Oddava trek, z Bernardo pa za šankom preizkušava vina in iščeva kakšno klet, kjer bi dobil kakšno kapljico za domov. Wosa sicer mora vrnit sposojenega Pikija, a je vseeno za obisk vinske kleti nedaleč proč v Vrhpolju. Malo degustiramo, končno pa se odločim za merlot, ki je prepričal tudi Woso, tako da sta z nami šla dva kanistra. Gremo še vrnit pikija, pa domov. Ker sem v Brezovici prakiral prav pred vrtnim centrom, spraskam preostanek denarja za (še) eno sadiko vrtnice, ki je je bila doma Irena vesela.p.s.
Mojca je besna scurjena poklicala Damjana, ki jo je ekspresno dostavil nazaj na start in lepo je rešila dan.
Dule se je že na začetku odločil obstruirati tekmo in se raje predal grebenarjenju. Tudi to je bila opcija, a sem preveč zajeban.
---------
ParaSnowflake T3 – results
Hello.
The weather played a little trick on us … again :/
At the beginning was looking pretty bad, but it turned out to be flyable and taskable.
But when we made “start section” cylinder and going back to the ridge the condition changed to a bit worse again. And we also naively push too much and lost some precious meters, to be able to climb again.
Because all of us manage to do just few kilometers, the points are not worth mentioning.
Results for T3:
http://comps.sffa.org/sites/default/files/parasnowflake2017-18_t3.html Overall:
http://comps.sffa.org/sites/default/files/parasnowflake2017-18_t1-t2-t3.html Overall – Sport:
http://comps.sffa.org/sites/default/files/parasnowflake2017-18_t1-t2-t3_sport.html See you next time. Now it’s time for luck to be on our side.
Cheers.
http://comps.sffa.org/event/paraglidingwintercup-snowflake-201718 parasnezinka@gmail.com
---------
Ni komentarjev:
Objavite komentar