Švarč, 22.7.2017, kislo po obetavni napovedi

Prvi: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2018033/
Drugi: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2018035/

Ni kaj. Zrak je bil vrel, a napoved je bila divja; velik gradient z obetom termike ter rahel JV. Švarč je kazal J med 2,5 in 4,5m/s. Na nebu so se začeli kuhati kumulusi. Kičasto.

Napoved

Stanje

Optimizem

Takem stanju se nima smisla upirati, sploh če ti vročina ne da, da bi počel kaj bolj pametnega (Irena v Atenah, Lenart v Kranjski gori, Lovro preskrbljen v svoji sobi).
Na startu je vse tako, kot mora bit, le pasje vroče je, ampak mi ni hudega, saj sem založen z vodo.
Malo pred startom malo bolj potegne in mi razmetava coto po startu, ene trikrat podrem start in se spet preselim višje. Počakam, da malo spusti in odletim - v poden. V brado si mrmram nekaj o tem, da ne morem verjet. Ampak sem na tleh in odločen za ponovni poskus. Pot gor je vsaj omembe vredna - 20 kilski nahrbtnik je bil v tisti vročini še težji. Vabilu na pivo pri hiši na Švarču se nisem odzval, sem pa upal, da se bo našlo kaj, ko se naslednjič vrnem.

Garmin Connect:
"Zajebana hoja; besno poklapan zaradi gladke curaže kjub (velikim) nasprotnim pričakovanjem, žgoče sonce pripeka s čez 30°C, začinjeno z 20kg beštijo na hrbtu.
Bil je kratek, a naporen sprehod, zato se mi zdi vredno, da je tu.
Popoldan spil ene tri litre vode pa še kak pir, se mi zdi."

Zelo hitro na tleh in v senco

Mislim..., pa v takem se ne sme scuret...

Spet in še vedno lepo kaže...

Drugič počakam na zanesljiv interval, ki me dejansko ne spusti takoj, ampak šele malo kasneje. Tokrat se oprimem upanja, da bo kaj zagrabilo na JZ vogalu in dejansko si tam uspem rešit rit ter se spajsat nazaj nad štart. Sledi drgnjenje tistega koščka brega, kjer je vsak toliko puhnilo gor, dokler ga nisem imel dobvolj in šel poskusit srečo na Šedem, ki pa je bil čisto mrtev, tako da se bil na koncu vesel, da sem z vetrom v rit preletel dolino in se prizemljil blizu kapelice, ki mi je ponudila nujno senco.

Dovolj bo za danes. Vode, vodeeee!

Pri stricu v bližnji hiši sem si izprosil še liter vode, saj je od vročine iz mene kar lilo. Počasi sem se spakiral in tokrat brez nahrbtnika odšel po avto.

Garmin Connect
"Drugič danes na Švarč, Tokrat vsaj malo potolažen s predhodnim letenjem, v upanju na pir na vrhu (obljubljali lokalci, ko sem krožil nad njihovim piknikom) predvsem pa brez rukzaka in brez nuje čimprej priti gor.
Ok, sem pošteno švicnil, pira pa nisem dobil (so v hiši odpirali šampanjec, jaz sem si pa v njihovi kleti postregel z vodo iz pipe)."


Doma po načrtu okoli šestih, vendar sem zamudil za ob sedmih načrtovan odhod v Ikeo, kamor pridem ob 20:20, vendar uspem skoraj vse nakupit in vrnit višek  prejšnjih nakupov do 21:05. Sledi čakanje Irene na novem ZG letališču. Ob 22:30 končno pride, potem pa se počastiva v Točki na Griču, pa potem še doma, kjer zelo pozno zakomirava. Uf.

Bizeljsko-Orešje, 18.7.2017, Veselica Vzhodne lige, pa nov start

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2016891/

https://photos.google.com/share/AF1QipPkmDVDS4foyPGQun_I2CXkeS1SMVB1QqbxVGXQqzsrZVDgBLRyboyl2ezs-Q1Kbg?key=TlV6dVByaTc0aEpjZjFLQ015RkFuS1RsZW1ZT2Fn

To Bizeljsko se kar nekaj prebuja. Kaže na zanimiv start, fantje kar jadrajo v poznih popoldnevih.
Še ves naspidiran od včerajšnjega letenja se želim pridružiti današnji veselici na Orešju v izvedbi Vzhodne lige. Slabo kaže, ker imam avto na servisu, a so ga pravočasno obdelali, tako da me Miha zapelje po avto, potem pa še malo skrajšam šiht in jo četrt čez tretjo ucvrem domov, kjer se na hitro preoblečem in podaljšam proti Orešju.
Na startu najdem vzhodnoligaše, za katere je po njihovem mnenju še premočno, Wosa pa Mitja pa že jadrata. Hitro se spravim v zrak in res drži. Juhej! Medtem Wosa pristane na startu, Mitja pa spodaj. Tako sam obiram kuclje, skočim na hrvaško stran, ki me nagradi z lepim nežnim stebrom, pa nazaj do bizeljskega gradu, pa še malo sem pa tja. Wosa se s starta dere, naj pridem na pivo. Hm, glede na to da sem danes dosegljiv peskovnik obdelal, pivo na startu res ni slaba zamisel. Videl sem, da je varen pristanek zgoraj čisto mogoč, pa sem šel gor pristat. Prvič sem bil previsok in sem se odpeljal čez, drugič pa morda kak meter prenizek za eleganten pristanek, ki pa mu tudi ni nič manjkalo, razen da sem se spotaknil v neko plezalko v nepokošeni travi (video v albumu).
No, pa je bilo eno uro veselja!
Dobil sem obljubljen pir, potem pa se je druščina začela spravljat v zrak. Eni prvič danes, Mitja drugič, Wosa tretjič. Jadrali so pozno v mrak, jaz sem se pa končno pobral domov.
Bizeljsko je zakon!

Lisca, 17.7.2017, po morju še čez Dolenjsko

Trek

slike

Muvi:

Hja. Morje se nam je prehitro zaključevalo, pa še to s pravo srfaško burjico. V nedeljo ni bilo milosti in je bilo treba odrinit brez da bi zmočil desko. Pride tako v življenju. Na poti domov Ireni razlagam za kaj vse je dobra burja s hladnim zrakom v višinah. Doma še malo omotičen od prelepih počitnic tapkam okoli, ko Marko začne dražit z letenjem. Aha, po burjici bi šlo...

16. 7. 17, 18:54 - Marko Lukic: Kuga je zej pol? A bi šou kir jutr na punkl. Če me bo nehu kolen bolet bom šou na Kopitnik ob 11 30.
16. 7. 17, 19:35 - Drago Potočnik Karl: Grem kamer kol sam, da se bo letel
16. 7. 17, 19:38 - Rado Voglar: Kako kaže (sem pravkar z morja in nimam pojma o lokalnih razmerah)?  Če bo za letet, bi se prilepil. Samo ne zgodaj zjutraj....
16. 7. 17, 19:39 - Robi Hiršel: Pa se pejmo mal borit...
16. 7. 17, 19:53 - Marko Lukic: Kaže na suh dan, z vzhodnim vetrom in Sv nad 1000m. Gradient fini. Baze posamezne, če sploh. Prej samo kakšna pa še to samo dopoldan. Popoldan se pričakuje suha termika.
17. 7. 17, 08:15 - Marko Lukic: Pobi, js ne bom šou na hrib, ker koleno še vedno boli. Pokličte Betota za prevoz sam ga pošteno plačajte, ne tako kot zadnjič.
17. 7. 17, 08:21 - Rado Voglar: Gre kdo na Lisco okoli 13h?
17. 7. 17, 08:34 - Gasper Ferme: Rado,sam luftas 😉😄😄
17. 7. 17, 08:43 - Rado Voglar: Jebiga. Gabi, boš na Bregu ob 13h?
17. 7. 17, 09:03 - Gasper Ferme: Hehe,mal te hecam. 😉 jst nimam cajta,delam pr.kolegu na bajti. Od cetrtka naprej imam cas ☺

Škoda, Marko spet ne more, se pa zmenim z Dragom na Bregu pa Robertotom, da naju pridejo pobrat s kombijem. S šihta še pred dvanajsto in skozi Trebnje na Breg.
No, ne pride kombi, ampak nek enoprostorc, notri pa poleg šoferja in R. še Franček in Matej, tako da se raje stlačim kar v prtljažnik, med rukzake, Dragotu pa prepustim še edino mesto na sedežih. Za vožnjo tako plačam 4 namesto 5 eur (toliko imam drobiža pri roki).

Na startu kar brni od dobrih vibracij. Vetra ni čutiti, zgornja klobasa kaže rahel sever, občasno pa malo prdne tudi z juga. V enem takem intervalu z juga odletim praktično v naravnost v steber, ki mi da 2k, a Drago je še višje, zato nadaljujem s povrtavanjem. Dobim še malo višine z zanosom proti jugu in odločitev je jasna: na Dolenjsko. Gre kot aleluja, čez 60 brez gasa, a dviganj pa ni. Malo pred aresti že preučujem dolet s skromnim preostankom višine, ko se oprimem nekih razbitih balončkov, ki se razvijejo v stebriček na 1,5k. Trebnje zgleda v doletu, a ko  se mu bližam, ne obeta nič več kot to. Nad Trebnjem sem imel že izbran pristanek, če se uspem prevalit čez zadnji kucelj. Nekako pridem čez, tam pa je nekaj brbotalo, tako da sem med premetavanjem vrtel nulco in se pustil zanašati naprej proti JZ. Otroci spodaj so se že pripravljali na ogled pristanka, ko je končno pošteno zagrabilo in s podna sem se odvrtel najprej na 1k in nato na dobrih 2,2k, kjer se bilo treba zaustavit. Kakšni razgledi na pol Slovenije! Vmes kliče Matej, a me ne sliši, ko mu odgovarjam.
Slivnica se že lepo vidi in nese me naravnost tja. Sledi še nekaj popravkov višine, a ti so vedno nižje. Nad Rašico spraskam še zadnjih 200m, a to ni dovolj za preskok hribčkov v smeri Slivnice. Morda bi se lahko še rešil na vetru, če bi ga prav ocenil, a ga očitno nisem in tako pristanem v Pečkih, na hribu, precej od kakšne ceste, kot se spomnim iz zraka. Vesel in zadovoljen z izplenom dneva.

Ok, kako nazaj?

Fanta se ponudita in Irena ju vzpodbuja, da prideta pome, a sem mnenja, da moram sam prej kaj ukrenit.
Kliče Marko, ki je že utrl to traso in med pogovorom pridem peš do prve hiše, tam pa na terasi ena gospa, dekle in lajajoč pes. Prosim za kak prevoz  v dolino, pa me dami zategneta kar v Rašico na mesto (tam ob 17:45), kjer čez 10 min ustavi avtobus za Lj. Ha, že drugič danes grem mimo službe! Na ljubljansko avtobusno postajo prispemo ob 18:45, imam še čas, da kupim karto za vlak, en (zaslužen) pir in (končno) spijem krigel vode. Na vlak se stisnem 10sek preden se ob 18:55 zaprejo vrata. Ob 20:15 pri avtu na Bregu.

Irena je v Atenah, tamaladva na burgerfestu v Brežicah, sam pa se oglasim na T2, kjer me nafotrajo in poslušajo moje zgodbe.

Matej je tudi prečkal Dolenjsko in pristal nekje pri Ivančni gorici (ni objavil), Drago pravi, da je zaril v tardečo in tudi ni objavil, Roberto je imel lepo kruzanje med Rudenikom in prvimi Dolenjskimi griči, Frančeku pa se je žal udrlo.

Dober dan je bil.

Dobra karma na startu

Nagrada za prvo pobiranje

Hitro proti Dolenjski

Pečki, 16:47

Rašica, 17:45

Ljubljana, 18:55

Breg: 20:15