Gabi:
Poglej si podatke postaje...startu si ravno v najbizjem moznem intervalu...jao 😉
Rado:
Ja, vem. Kazalo je dobro, ko pa sem bil pripet, se je pokrila še zadnja luknja na nebu in začelo pihat dol. Med čakanjem vidim, kako ptiči vrtijo zunaj, meni se je pa začelo mudit. Odletim, še tiste dve minuti me gnjavi tisti tvoj ptič, grem ven, nič, pristanem pa v jasnem. Zunaj, nad dolino že vrtita dva tiča, ki sta kmalu visoko nad Švarčem.
Res imam izostren filing za odletet. Bi rabil tebe...
Čepim tam in razmišljam, da me doleteva to, čemur sem se želel izognit že v začetku aprila (ampak takrat se je dobro izšlo). V tistem opazim, da zunaj v mrču, nad dolino, vzhodno od Šedma en ptič lepo vrti in pobira. Ajme, jaz pa z vetrom v hrbet na štartu! Sicer pa je po moje že konec z dnevom, saj je oblačnost nehala razpadati in pokrila vse nekaj kilometrov okoli. Poskusim pa lahko - če gre ptičem, se lahko tudi sam poberem..... Napet čakam, da se malo obrne gor in potegnem. Začuda v mrču na grebenu malce drži, a se name spravi tisti Gabijev ptič, zato se raje odpeljem pogledat na mesto, kjer je prej vrtel en pernat prijatelj. Nič. Častni krog in pristanem. V teh nekaj minutah se je skoraj čisto zjasnilo in na mestu, kjer sem bil pred tremi minutami, že vrtita dva ptiča.
Eh, vsaj poskusil sem. Če ne gre, je bolje scuret, kot pa (recimo) avto razbit. ;)
Doma sem še pred poznim kosilom in krepko pravi čas za pravočasni odhod k Meti na Kremen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar