Švarč, 29.6.2016 - metanje za Gabijem - v prazno

Prvič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&dt=18.06.2016&site=&club=&gtype=0&interval=1&sort_type=date&ww=0#si&flights&1888618&map
Drugič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&dt=18.06.2016&site=&club=&gtype=0&interval=1&sort_type=date&ww=0#si&flights&1888662&map
Trejič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&dt=18.06.2016&site=&club=&gtype=0&interval=1&sort_type=date&ww=0#si&flights&1888662&map

Gabi, Wosa pa R (se mi zdi)

Wosa že leti, ko greva z Gabijem proti Švarču, vmes že pristane, pa ga pobereva, ko greva gor. Pravi da je svoje odletel, in le spusti en avto.
Z Gabijem odletiva, on nekaj drajsa, jaz čakam, nato jaz takoj scurim, Gabi pa takoj za menoj. Mislim, da naju Wosa tokrat Wosa zategne gor in se odpelje nazaj.

Drugič spet Gabi potegne prvi in mu zagrabi. Aha, si mislim, tokrat pa bo šlo. Klasičen Švarč, najprej te zavrne, potem pa se omehča in ti da. Gabi lepo navije, jaz pa praskam po grebenu in ne pa ne dočakam odrešilnega stebra. Spet scurim, medtem ko se Gabi že pase nad Bohorjem. Pa jebemtisunce! Kaj je zdaj to. Frustracijo malo ublaži Wosa, ki še vedno čaka pri kapelici. Razdražen z Gabijevim jadranjem se odloči še za en poskus pred šihtom ob petih.

Gledava Gabija, kako pobira na Ambrusu in se potem pelje nazaj proti nama. Vsa razpaljena odletiva, jaz že tretjič, a po nekaj praskanja ob bregu naju Švarč spet odloži pri kapelici. Očitno ta dan ni moja noč bi rekel Cime.

Gabi se medtem javi nekje iz Trebč. Wosa me še zadnjič zategne gor in se odpravi na šiht, jaz pa po Gabija v Podsredo, do koder je vmes prištopal. Privoščiva si še pir ob analizi dneva, pa domov.

Ja, enkrat se morala zgodba tudi obrniti, Gabiju pa privoščim.

Slike

Švarč, 18.6.2017, Pred pikniki

Prvi: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1883074&map
Drugi: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1883072&map

Slike: https://goo.gl/photos/MVr7f2Wh5qh9H3tL7


Z dedom in babi se smo se se že nekaj časa dogovarjali za piknik, ko je padel predlog za to soboto. Vmes se je napovedal še piknik s Škrleci, tako da je bila zasedenost popolna. Problem pa je bil v tem, da je bil za ta dan napovedano carsko vreme. Petek ne vem več kaj, nedelja dež in veter, sobota pa hladno zgoraj, sicer pa sonce.
Če ne gre vse skupaj, pač ne gre. Sem se pa z dedu opravičil, ker bom malo zamudil na piknik, da grem vsaj na kratko poskusit na Švarč. Upanje na vsaj en steber je še tlelo.
Ko prispem gor, vidim dva, ki sukata pod bohotno bohorsko bazo in upanje na vsaj malo letenja je še bolj zaživelo.

Vleklo je bolj z vzhoda, zato sem se naštimal nizko in na skrajnem V robu jase. Startal in gladko scurel.
Mislim, da je bilo takrat tako: Med bentenjem sem šibal nazaj gor, saj se moj bonus za zamik piknika še ne pokuril, ko na dvorišču zadnje bajte pred hosto naletim na možaka, ki je prestavljal pravkar spucan avto, pa ga pobaram, če bi me zategnil teh par ovinkov do Švarča. Malo je pomislil in na moje veselje pristal na predlog ter me odpeljal.

Tudi v drugo nisem izkoristil jokerja in spet direkt scurel. Poparjen sem pobral šila in kopita ter se pobral na piknik, kjer mi je očitno mesto.

Na Lisci se ta dan na POLNO leti. Tudi stotka je padla. Ah, vse pač ne gre skupaj.

Sela, 5.6.2016, Laufanje...

Malo sem se moral prisilit. V petek pica, pa kup pirov na koncertu, pa spet pica za lahko noč. Sobota šopingiranje, košnja, pa peka za kosilo, pa kosilo, popoldan pa končno začetek supanja, ki se je zaključil z izgubo ouklic. Zvečer čiliranje doma (s tamalima gledam risanko...). Za letet naj ne bi bilo, čeprav na koncu ni izgledal tako nemogoč dan...
Danes spet mali šoping, pa spet peka za kosilo, pa nedeljsko kosilo, pa dolgo posedanje ob sladicah in frankinji. Ko sem le pospravil pečenjaro sem moral zalegnit, da sem prišel k sebi za tauhanje, saj sem se odločil, da bom poiskal izgubljene špegle (dobri so). Seveda se mi ni dalo v oblačnem, ne prevročem dnevu rinit v tisto kalno mlakužo tauhat za špegli, a sem si sam skuhal, ko sem rekel, da bom to naredil. Vzel sem torej plavutke in masko ter komaj prepričal Ajo, da  je šla z menoj. Pred šudrjamo je bilo na moje presenečenje en kup avtov, nekaj pa še dol na ciganski plaži, kjer se Aja za dobrodošlico pokakala, da sem moral še to čistit za njo. Špeglov nisem našel, saj je voda tako kalna, da se nekaj vidi šele ko je že na dosegu roke. Pa kratko sapo imam. Aja pa je vmes spizdila v šundr FWPja, kjer je Roku pomagala gledat vejkerje, ki jih on fural. Ko sem jo prišel iskat, se je še otresla na goste, ki so se sončili, da je ne bi kdo slučajno pozabil. Rezultat dneva je bil, da sem smrdel kot Aja. Tak nisem mogel čakat do osmih, ko bom Lovra peljal na štacjon, stuširan pa ne bom šel laufat. Ko pa pridem domov, najdem Lovrija na odhodu. Gre ob sedmih, peljejo ga pa mati. Tudi prav, posloviva se.
Zdaj mi pa laufanje ne uide. Malo še brkljam po hiši, potem pa le krenem. Urca je napolnjena, a ne zlepljena, saj sem jo nameraval nekaj popravljat. Odločim se za eno krajšo varianto; 5, morda 6 ali 7 km. Kasneje, ko sem se malo ulaufal sem načrt popravil na standard do Rigoncev, temu pa še dodal malo tempa. Zdi se mi, da sem zadnje čase malo zaspal in delal le na tem, da preživim maraton, kar pa je bila v bistvu potuha, da sem tudi znatno krajše razdalje tekel zelo u izi. Načrtu sem dodal še cilj, da tečem v tempu pod 5 min/km. Tako bi moral teči na 21ki. Vmes sem ene parkrat že dihal na škrge, ampak sem se trudil držati tempo okoli 5min.
Ko prisopiham na domače dvorišče, ne morem ustavit štoparice, pa naj delam kar hočem. Potem sem se naenkrat znašel na ekranu, ki me je spraševal, če naj zbriše vse podatke in nastavitve na urci. Fak! Na koncu sem urco ves vroč in prešvican kot podvodni mož razšraufal in ugotovil, da se je štoparica vmes, med pipkanjem, nekako ustavila, pa sem razšraufanega garmina previdno nesel do računalnika, ki pa je le prebral tudi današnji tek z urce.
Ni šlo pod 5min. Jebeno.