Prednovoletni Bled se je po torkovem krasnem sprehodu po sončnem in toplem Voglu zaključil v sredo z odhodom nazaj v službo. Ni bilo pretirane škode, saj je sivina po dolgem obdobju inverzije in nenavadno toplega ter stabilnega vremena spet legla nazaj na deželo. No, v četrtek zjutraj me v postelji pozdravijo sončni žarki. Prvo pomislim, da bo to sonce treba porabit za zadnji letošnji tek. Ko kasneje pridem do telefona, najdem Gabijev sms z vabilom na Lisco. Lisco? Po malo preverjanja ugotovim, da bo gor poleg Gabija in Wose še pol našega kluba. Ok, pa gremo zašpičit leto. Do pol poldneva doma naredim, kar se da, namesto Artika vzamem Intoxa,ki ga je manj škoda vlačit po blatnih tleh in z obvezno zamudo odšibam proti Bregu, kjer se naj bi dobil s Stanetom in MarkomŠ. Ker zamujam, se raje v naprej opravičim in zmenimo se, da se vidimo kar gor, za prevoz po avto pa se bomo pogovarjali po pristanku.
Že na severni strani med relijem dohitim in med postankom na ovinku prehitim Robertota pa Markota, ki sta imela pred tem še prednovoletni obhod naših "poslovnih partnerjev" - lastnikov naših uradnih pristankov.
Na terasi Tončkovega doma je sramežljivo, a zanesljivo vleklo gor. Škrubson se je ravno odpravljal proti startu, kjer je bil Drago že skoraj na odletu, Stane pa še na zadnjem čiku. Kmalu prideta še kolega, ki sem ju srečal na poti gor, prikaže pa se še Gabi, ki se reži, ker me je uspel zbezat na plano. Še kdaj.
Lepo vleče gor, nekdo jamra, da je vse pokrito, kje da je sonce. Kaj mu bo? Saj smo se prišli le dol vrečt, tukaj pa se pogovarjamo, kot da bi šlo za termični dan. MarkoL me seznani, da je danes krasen gradient, kar konec koncev s prezeblimi rokami dobro občutim. Ker je le zima in je zadnji dan nekoliko zahladilo, sem vzel s seboj še dodatne, makedonske rokavice, da si jih oblečem čez redne letalne. Sicer pa sem se odločil, da bom tokrat prezkusil letenje v puhovki in temu primerno sem bil spodaj dokaj skromno oblečen. No, mraz na startu me je prepričal, da sem pod puhovko na tekaško majico vseeno oblekel še kondorjev termo pulover.
Pritisnil sem nekaj fotk in telefon pospravil v škatlo, pred tem pa sem ga pozabil povezat z oudiem, tako da ni bilo terka v živo na Livetrack24, ne na fb. Saj ni škode, a je luknja v proceduri, tako da je to treba omenit.
Drago, pa mislim da Škrubson sta lepo odletela, mene pa je spet nekaj pletlo, tako da sem ene dvakrat moral ponavljat, preden sem se spravil v zrak. Ni šlo takoj dol. Malo sem praskal okoli vikenda, in je kar držalo, kolega pa sta tudi kar nekaj vrtela. Skratka - pod nizko oblačnostjo je res nekaj držalo. Sicer le do dobrega jurja, a veliko bolje, kot curaža v dolino. Mraz pa svinjski, kar pa sem občutil le v rokah, ampak tam pa res intenzivno. Škrubson (?) je potegnil proti vzhodu, jaz pa za njim. Na Ješivcu sem navil v oblak (MRAZZZZ!), od tam pa proti vzhodu. Roke me niso le zeble, temveč res zverinsko bolele. Imel sem občutek, da jih imam v stiskalnici. Nekaj sem ploskal in si jih drgnil (vse z bremzami v rokah) ter jih poskušal oživeti, ko je Intoxa pošteno vsulo. Višine je bilo dovolj, tako da sem ga mirno in hitro ukrotil ter s stisnjenimi zobmi in globokim dihanjem nadaljeval proti Rudeniku. Tja blizu sem se privlekel tako nizko, da sem se raje prej obrnil, a sem se nazaj grede tako lepo pobral v Robertotovem stebru, da sem šel nazaj na Rudenik in ga obrnil tako kot se spodobi. Z vzhodnikom se ni bilo težko privleči nazaj na Lisco. Vmes sem ugotovil, da imam od zadnjega Švarča v zicu še fotoaparat, pa sem lahko pritisnil še nekaj slik. Precej nerodno, ker prstov sploh nisem več čutil. Pod startom sem že vklopil rezervno opcijo, pristanka pri Čučniku a se je dalo spajsat gor do višine za varen pristanek na start. Zelo zadovoljen.
Čeprav zelo nizko, je bil čar navrteti v bazo, prav noro dober pa je bil ozek stebriček pred drugim napadom na Rudenik.
Po pristanku sem se sem rabil kar nekaj časa, da so se roke v znatnih bolečinah vrnile v približno živo stanje. Pri -5°C se mi je zdelo prav prijetno toplo.
Filmček: http://www.doarama.com/view/621121
Gor je bil Špiralek (tudi z Intoxom) pa še en poba, kateremu je čelada ušla pod breg in mi dala povod za malo rekreacije, preletel pa nas je MarkoL, ki jo je potegnil naprej proti Radečam. Kot kaže se je veter malo okrepil, saj sta imela oba nekaj težav pri startu, a sta le odletela in še zunaj nekaj vrtela.
Na poti proti avtu sem na terasi srečal še Škrubsona, ki je pristal gor in urejal logistiko, kako čim več avtov spravit dol. Ampak po pogovoru z Robertotom sodeč, se niso pretirano razburjali in so računali na kakšno pivce v Tončkovem domu. Bil je Silvester in doma me je še marsikaj čakalo, tako da se jim nisem pridružil, ampak jo potegnil proti Selam.
Doma je Irena pripravila ena-a svečano silvestersko večerjo, nato pa sta poba šla vsak na svoj žur, midva pa malo počivat, nato pa na štacjon pedenat begunce ali migrante, kakor želiš. Kakorkoli že, Novo leto sem dočakal v dobri družbi, kasneje pa so se nam s termovko kuhančka pridružili še Voglarčki, tako da še žlahta ni manjkala. Okoli petih zjutraj smo zaključili, pa domov spat.
http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1818985
moje slike https://goo.gl/photos/p6ExnFVZJDfZB2Yu7
Škrubsonove slike
