Že v petek je Gabi razmišljal o lepi nedelji, ki bi jo bilo treba porabit in res pokliče. SV vabi na Veternik. Še pošteno zmačkan od ponovoletnega srečanja z mezo izpod peke, ki se je zaključilo okoli treh zjutraj, najprej nisem bil čisto prepričan. Ko pa sem videl, da sta oba fanta zakopana v učenje, pa se mi je zdelo greh stran vrečt tak dan. Lisca je pravila 3-8 SV, Žusem pa 3-5 SV. Jasno nebo in prve baze.
Ob enih se dobiva v Kozju pred britofom, pol ure kasneje, po malce daljši vožnji (no, nekaj novega pa je treba odkrivati) sva bila gor. Na startu pa presenetljivo ni skoraj nič vleklo. Čudno za Veternik. Sam sem šel najprej urejat svoje prebavne težave, potem pa za v luft z danes na sveže očiščenim sedežem. V padalu odkrijem žičnat nosilec za spajkalnik, ki mi je, kot kaže, padel z mize v padalo, ki se je tam sušilo po petkovem zlaganju na snegu. Gabi odleti prvi, jaz pa malo za njem. Spet imamo desno komando zavito! Ker greben vrha ni zagrabil, sem šel dol na greben nad Kozjem, od katerega pa tudi ni bilo praktično nič. Spet sem z levimi špagami zapel neko vejo! To se mora nehat!.Nazaj grede sem se privlekel do samega britofa, kjer sem pristal tri metre pred cesto, na katero sem pritekel še z dvignjeno coto. Mislil sem, da sem ta šponski pristanek posnel, a sem kamero tik pred pristankom ugasnil namesto prižgal in nato snemal pospravljanje cote. Ajjaj!
Kril nisva zlagala, ampak sva jiih le stlačila v prtljažnik. Res je opremo bolje pospravit kje na suhem.
Zgoraj sva šla še pogledat potencialen start na J (ki je, po mojem mnenju, bolj pogojno uporaben - morda za zbiranje eksotičnih štartov), pa domov, kjer sem bil že ob pol štirih. Opremo zložil kasneje v garaži. Dan rešen.
Video, Slike
OLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar