V soboto je bil naš zadnji dan na morskem dopustu. Po jutranjem teku, dopoldanskem surfanju na burjici in dveurnem pospravljanju prikole smo se znašli sredi zastoja v središču Premanture, ko zapiska telefon. Gabi sprašuje, če bi šel jutri letet. Glede na monsunsko jesensko vreme mi kaj takega res ni padlo na pamet, ampak Gabi je bil prepričan, da bo jutri krasno za letet. Ok, sem momljal, mogoče kje blizu, misleč na Švarč, Gabi pa najavi kar Lisco. Ok, mogoče.
V nedeljo se res naredi lep dan in med odmaševanjem greznice klicarim okoli. Gabi ne gre nikamor, Roberto je že na poti na Lisco, MarkoL ne more, Niko pride družinsko. V redu, pa grem na Lisco. Pozno, kot se spodobi zame.
Lisca je zelo oblegana, vendar nihče ni zelo visoko. Morda tu pa tam kdo. Vidim nekoga ki pod bazo šiba proti Radečam.
Na terasi je precejšnja gneča (vidim Matjaža (kajakaša) z družino), na startu pa tudi. Pretežno hrvaški kolegi, vmes en tandemaš. Špiralek se ravno odpravlja za odletet, drugih ne poznam. Razmere so krasne, le precej pokrito se mi zdi, sapa gor včasih crkne. V miru in zbrano se pripravim, coto pa razgrnem na ravnini, od kod tudi lepo, od prve odletim (dobro, da se nisem sramotil pred občinstvom, kot zadnjič s Sigmo9).
Cilj dneva je bil obrnit Bohor, če pa bi bile kakšne spodobne višine, pa odletet z vetrom v rit.
Nad Lisco se nikakor nisem mogel pobrati več kot 100-150m nad greben, čeprav so baze cvetele vsepovsod. Nizko sem se spustil prodi Rudeniku, kamor sem komaj priskakal brez spodobnega stebra vmes. Rudenik je dal en švohen, razbit in močno zanešen stebriček, z vrha katerega sem komajda še prilezel nazaj na greben. Morda bi se takrat moral spustiti z vetrom - ampak z 1,2k višine?! Povratek je bilo eno samo plazenje, ampak privlekel sem se pod Malo Lisco, kjer sem se spajsal nazaj nad greben, toda to pa je bilo tudi vse. Dan je bil še živ, bil sem še v zraku, pa sem poskusil srečo še na zahod. Pri Lovrencu je bilo že za pristajat, a sem rinil naprej in našel neke divje balone, s katerimi sem se le malo pobral za nadaljevanje proti Kozjeku. Tam sem se spet le spajsal nekaj nad vrh, medtem ko so mi baze nad krilom še naprej ostajale nedosegljive. Sledil je povratek proti vetru v smislu - bližje Lisci pridem, manj bo hoje. Naslanjal sem se na veter in se ob bregih plazil nazaj. Na zadnjem kuclju (nekje nad Okroglicami), ko sem že ciljal na Čučnika, pa pride prijetno presenečenje; eno dviganje se je izkazalo za spodoben stebriček, ki se ga je dalo zvrteti v bližino baze na 1,4k. Lisca je bila v dosegu in priklopil sem jo na grebenu nad Čučnikom, od koder sem se komot pobral nad start. Misija uspela!
Želel sem pristati gor, ampak tam okoli starta je tako delalo, da me je dvignilo preveč za varni pristanek. Vozil sem se malo ven, da sem izgubil višino, pa spet nazaj in spet čez. Bumbar sem bil preveč osredotočen na pristajanje, da bi se spomnil še enkrat navit, pa se odpeljat čim dlje proti Sevnici pa nazaj. Bi lahko ratal lep FAI. Ampak v glavi mi je bila prva prioriteta ne scuret, ampak pristat gor, ker je ravno priložnost, da se izognem švicanju. No, v tretje sem zavil naravnost iz dviganja čez trafo in v breg. Ni bilo hudega, ampak spet mi je nek predsodek v glavi govoril o rotorjih, pa sem krčevito bremzal coto in jo uspel ustavit še ko sem bil (tik) nad bregom. Neelegantno sem čmoknil dol, pomolzel coto in se spravil do bližnje sence. Konec koncev, se je dan kar dobro iztekel.
Med zlaganjem, sem slišal družino v bližini, kjer je mama ves čas klicala Lovra in Lenarta, dva poba stara približno 4-6 let. Starejši je bil Lovro. Seveda sem jih ogovoril in složno smo ugotovili, da sta to pač lepi imeni za radožive fante.
Na terasi sem srečal špiraleka, ki je gor prikolesaril po avto. Seveda sva spila pivce. Presenetil me je, ko je povedal, da je navil na 2k in nato scurel pri povratku z Maliča. Scuret se vedno da, ampak od kod mu 2k?! Meni se je zdel preveč kilav dan za take višine. Kasneje se je na OLC izkazalo, da se je dalo naviti, najbrž je le potrebno nekaj znati.
No, jaz sem s svojim izplenom čisto zadovoljen.
OLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar