Zadnji dan šihta pred dopustom. Vreme je ok, ljudje letajo, tudi v naših koncih. Gabi klicari, a mi ne znese, saj sem sredi priprav na dopust. Četrtek se tako izmuzne,a za petek pa le vzamem coto s seboj, da se proti večeru vsaj enkrat vržem s Švarča,če bo le zneslo. Vreme kaže v redu,, pretežno jasno, morda malo koprene, pojačan JV. Gabi je za stvar in po malo kolobocijah se nekaj po četrti znajdeva pod štartom. Lisca pravi 3 do 6 m/s JV, na štartu pa tudi nekaj miga, a bolj pohlevno. Nekaj mi pravi, da bi znalo biti, enkrat v takih razmerah je že šlo. Zanimivo: na poti gor je Gabi prvič "šibal" naprej, jaz pa sem s svojo pokvarjeno tačko krevsal z njim. Start je lepo frišno pokošen - pravi luksuz!
Medtem, ko se pripravljava, seveda neha pihati in na trenutke povleče celo dol. Glede na to, da slabo kaže, Gabi predlaga, da se raje odpeljeva drekt nad Senovo, kjer naj bi občasno kaj delalo. Meni se zdi smiselno vsaj poskusit na Švarču. Počakam, da malo puhne gor in odštartam naprej ("že" drugič z Artikom!). Izvajam nek divji ples po travniku, ko lovim coto nad seboj in skušam dobiti dovolj hitrosti, da se odlepim od tal. To mi uspe tik pred prelomnico (in visoko travo), z močnim nagibom naprej se celo uspem na hitro spravit v žakelj in zavit v levo, kje pa zagrabi. Malo žaganja me spravi nad štart kjer tulim Gabiju naj se že spravi v luft (kasneje pove, da je prekinil štart in šel ponavljat). Greben drži, računam na steber na Velikem kamnu, kjer sem pobiral zadnjič (ekspedicija z dedom). No, nekaj zapnem že pri Švarču in vrtim. Tokrat malo bolj na ostro. Kar pestro, ne predivje, predvsem pa gre gor! Vrtenje me spet ponese nad Ravni log, kjer na 1,1k zmanjka dviganja. Glede na razmere, se mi poželi Bohorja, sploh ker mi je prvi greben v dosegu. Poskusim srečo in odgasiram naprej z vetrom. Višine ni prave, hitro obdelujem možne variante. Greben je sicer v dosegu, a če takoj ne da, sem v riti, saj je vsepovsod okoli sama hosta, zasilno bi se dalo pristati le nazaj na obronku Ravnega loga - v vukojebini. Obrnem nazaj proti dolini, v upanju, da še kaj poberem vmes in hkrati ves čas oprezam, kje bi se dalo pristat. Nekako mi le uspe prilezti čez greben od koder bi se dalo odpelat vsaj v dolino za Šedmom. Tam nekaj prdne, pa malo žagam tiste prdce sape v upanju, da se poberem. Ker ni nič kazalo, da bilahko rešil ta status quo, se spustim proti Šedmu, ki pa tudi nič ne da, zato zavijem na Mali kamen. Gabija ni več na spregled, tako da nisem vedel, kako je s prevozom nazaj, pa sem želel priti čim bližje avtu.
Gabi se sicer ni tako pobral, je pa malo kruzal po Švarču in nad Senovim in na koncu dejansko pristal pri tašči na drugem koncu mesta, kjer sem ga tudi pobral za na letenje. Za nagrado je dobil avto, da me je zapeljal gor do mojega. Imela sva pravi reli, saj se mu je že krepko mudilo na vlak (nekje pri CE so mu avto predelali na plin). Spodaj se je prisedel k meni in dirka se je nadaljevala, da sva na koncu do postaje prišla istočasno z vlakom.
Doma sva z Lenartom še malo pobrskala po prikolici in nato odšla skupaj v KK; tamal na T2 na počitnice, jaz pa na prekrasen koncert DanD na gradu Rajhenburg.
Ni bil slab dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar