Letenje je res adrenalinska zadeva. Predvsem do trenutka, ko prideš na štart, potem pa gre bolj umirjeno.
Po biblijskih poplavah čez vikend, je le posijalo sonce in nekateri so ga zelo lepo izkoristili že v ponedeljek. Meni se je zdelo, da bo še kak dan sušenja zemlje še kar prav prišel, zato se mi tudi torek ni zdel slaba izbira.
Nekje vmes mi je kapnilo, da Dule ponuja enega tevelikega Faktorja na test, pa sva se zmenila še za to.
V službi na turbo opravil, kar je bilo operativnega, se nato oglasil pri Duletu (bežigrajski dvori) po coto in gas na Lisco. Sprva sem jo hotel vžgati za Savo, pa sem po radiu slišal, da je del cest še zaprt, zato je zmagala Dolenjska varianta. Telefonjiada je povedala, da gre Joc na Vetrnik, Marko Š, pa še nekaj njih pa na Lisco, ampak sem jih že zamudil na Bregu. Tudi prav.
Na štartu me je telefonsko prečekiral Joc, ki mu Veternik ni ponujal pričakovanega, MarkoŠ je bil že v zraku, MarkoL je pravkar potegnil, Roberto pa je bil že pripravljen, a je še malce počakal, ker nekam ni preveč vleklo. Oba Markota sta počasi tonila nekam proti Bregu, tako da Robertotu sploh ni bilo za v zrak, a se je ob prvi priliki le vrgel in se celo lepo pobral. Vmes se je na štartu pojavil še Miro, a njemu se tudi ni, kot ponavadi, ni nikamor mudilo.
Vmes sem se pripravil (skoraj pri polni zavesti pozabil pripeti eno vrvico pospeševalnika !!!) in po nekaj neuspešnih dvigih krila le odletel. In res nekam ni držalo. Nič cigu-migu sem si rekel in šibal na V pogledat, če kje kaj da. Na mali Lisci se je dalo nekaj malega obrnt a čez 1,1 k nekako ni šlo, zato pa s to višino kar naprej, popravil na Ješivcu pa spet naprej do kuclja med Je in Ru. Tam je nekaj brbotalo, a tega nisem znal porabit, če se je slučajno porabit dalo, zato na hitro nazaj.
Taktika je bila: nič kaj veliko praskat, le šibat naprej do kakega moškega dviganja. Tega sem se držal, le iskanega dviganja nisem več našel. Na koncu sem se spajsal nad štart (tam se je odpravljal ne kdo z modro Novo - modela nisem prepoznal). Pristati na vrhu al poskusiti srečo še na Z? Ker sem pa ravno naletel na steber dneva, ki pa je bil še zanešen na Z, sem se temu prepustil. Še nad Lovrencem ni bilo nič razen nekaj nedolžnih balonov, zato sem se kmalu za tem obrnil in šel v skoraj čistem glajdu odletel dokler je šlo - do Lisc (ura je 0:00 - že spim za tipkovnicoooooooooo
23:52, en teden kasneje...
Kmalu po pristanku je že poklical MarkoŠ, da za vogalom čaka na prevoz, ki pa se je pripeljal mimo mene, še predno sem se uspel do konca sestavit. Roberto in MarkoŠ sta me lepo, stoično počakala, potem pa še po drugega Markota in na pir. No, ta se je potem še pomnožil, ampak to nikomur ni težko padlo. Vmes sta se nam za nekaj časa na prijetno sončni terasi pridružila še Silvo(Artiče) in Senicatov Joc. Človek bi tako kar sedel in modroval, a bilžala se je ura, ko se konča Lenartov trening, pa je bilo treba odrinit še pred n-to rundo.
Letet je blilo luštno, na trenutke že igrivo (a ta cota res toliko bolje leti?), ampak druženje potem pa mi je tudi zelo dobro delo. Se bo treba pogosteje sestavit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar