10.1.2008 - Mokrine (sneg 3)

Po deželi je zavela novica o dnevu poceni kart (odr.:20, otr:10 za cel dan) na nam bližnjem smučišču na avstijskem Koroškem. Žal je imel Lovro neke šolske, še bolj pa družabne obveznosti in se je temu dnevu na snegu odpovedal, tako da smo sami trije navsezgodaj zjutraj (za naše razmere) odrinili proti gorenjski. Na Hrušici, pri nakupu kart smo se kar malce ustrašili, saj je bila precejšnja gneča, a smo nakup na hitro opravili. Na mokrinskem prelazu nas je pričakal prelep dan in popolnoma zabita parkirišča, tako da se nam je kar smejalo, ko smo naleteli na luknjo v snegu ob cesti le sto metrov od smučišča. Dan je bil za bogove. Vreme, sneg, proge - vse brezhibno. Vmes smo se našli še s tamalimi voglarji in Valijevimi, tako da je bilo še nekaj družabnosti. Slogovna različnost je bila prevelika, da bi se lahko preganjali skupaj, tako da smo se mi trije odpravili še proti fun parku, kjer je bil še zadnji osončeni del smučišča. Lenart je bil navdušen nad tipčki, ki so s smučmi (sicer čudno zvitimi, pa vendar...) izvajali skoke, ki so ponavadi v domeni bordarjev. Tudi tamal sam ne spusti nobenega kuclja, ne da bi na njem skočil.

Irena je tokrat prvič smučala s čelado - zanimivo, da ji je prav Lenartova prejšnja, ki jo je nekako preraste. Postajam krepko najpočasnejši v družini. Če odštejem svoj grd padec na trebuh v izteku hitrostne preizkušnje, ko se mi je fotoaparat skozi rebra zabil v pljuča in pa Lovorvo odsotnost, je bil to odličen dan zimskih radosti.
Z druščino s smučišča smo se dobili še v Kranjski gori na pici, Lenart pa je v LJ dobil svoje oboževane mknagetse.