Na pred dvemi dnevi pokošenem štartu se je še valjalo trave, katereje nekaj, na srečo nemoteče, ostalo med vrvicami. Štartal sem malce nerodno, saj me je neslo malce proti desni in ker sem se odločil, da štarta ne prekinem, sem komaj preletel prvo grmovje. Potem pa je kar šlo.
Višine nekako nisem znal navit. Držal sem se grebena in nekaj žulil,
ko sem zagledal tipona (srečko z.), ki se je mirno odpeljal nad dolino in tam ciljal steber, ki je nad nami delal bazico. Nebodilen sem jo stisnil za njim in se res, sicer bolj počasi in ne tako visoko, a vseeno pobral na za ta dan kar solidno višino s katero sem se lahko spustil do Rudenika. Tam sem z veliko vere in upanja ter z opazovanjem ptičev le našel steber, ki mi je dal višine za povratek. Od tam nekje sem opazoval Joca, ki se je dramatično nizko plazil pod malo Lisco z Ješivca nazaj proti vikendu. Kasneje se je izkazalo, da je bil le prenizko in sedel na Cirju. Sam sem se nekako prebil do Ješivca, ki pa me je še dvignil, tako da sem udobno priletel nazaj nad štart. Tihi cilj je bil Kozjek in na Breg do avta, amak resničnost je pokazala svoj obraz in me ni spustila več kot 100m nad Lisco, kar pa se mi je v tisem trenutku zdelo premalo za želeno traso. Spustil sem se proti Bregu in nad Čučnikom zadel nekaj razrukanega, česar nisem znal porabit in naprej oddrsel v dolino, V trenutku, ko sem se dotaknil tal, je poklical Joc, ki me spregledal v zraku in je mislil, da sem v enakem zosu kot on, ki je tapljal peš nazaj na Lisco.Spet nisem praktično nič vrtel v desno!
Lep zaključek prvega dela sezone.
SloOLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar