Orešje, 19.10.2025 (ned), Krst novega zica

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2722230/

Še potolažen od prejšnjega vikenda nekako ne razmišljam preveč o letenju. Tudi napovedi niso bogve kakšne.  A vseeno... V petek končno pride težko pričakovan paket z novim zicom Niviuk Arrow. Popoldan is ga ogledam in se malo igram z nastavitvami. Ugotovim, da je XL komajda dovolj velik zame. Zmanjka časa in osredotočenosti za namestitev rezerve. Za vikend kaže, da bo letljiv, a v nedeljo Lenart na ljubljancu teče polovičko, pa ga gremo vzpodbujat, sobota kaže na nek sever, morda za Vetrnik, a se odločim, da naj bo to bolj družinski vikend, s kakšnim daljšim sprehodom.

Tako gremo v soboto po tržnici na Cesargrajsko goro, ki sva jo z Izo že pregledala in ugotovila, da je primerna za družinske podvige. Vreme zjutraj ni po napovedi; veje hladen sever, nebo je prekrito s plastjo oblakov, ti so sicer visoko, a napovedanega sonca ni. Deluje kot dan z močnin gradientom. Ko se pripeljemo v Klanjec, se sonce že pokaže in naredi se lep, sončen dan. Po sprehodu gremo še na Orešje nabrat nekaj kostanja in po drugi strani dol. Takrat je na nebu že nekaj nakuhanih oblakov, kar kmalu splahne, a sonce ostane zakrito tudi, ko na Sromljah kosimo ribe. Menda en zadnjih dni letos, ko še jemo zunaj. Zvečer me vrže, ko vidim, da so s Kopitnika leteli na 2k!! Torej je dan dejansko bil tak in še boljši kot je zgledal in bil prej približno napovedan. Ajme! Ampak dobro, ne moreš biti vsepovsod naenkrat.

Nedelja je se začela napeto, saj sva bila v časovnem precepu med Lenartom v Ljubljani in koncertom Pinkotov v Brežicah ob 17h, sam sem bil dogovorjen še z Miho, da mu dostavim višnje. Dileme je razčistil Lenart z neposrednim sporočilom, da ne bo imel časa za nas, preveč drugega ima. Sam sem se ukvarjal  s premeščanjem rezerve (z ovirami), pa mi je padlo na pamet, da bi šel lahko preizkusit Arrowa. Lisco, kamor se odpravljajo Kondorji, odpišem zaradi Pinkotov, z Orešjem pa bi se lahko izšlo, sploh če se pokombiniramo s prevozom. Na prijavo se odzoveta Miha in Matic za kasneje. Z Miho se dobiva ob pol enih na pristanku in zategne naju gor, kjer najdeva klobaso, ki veselo kaže zdrav vzgornik. Vreme sicer prehiteva napovedi in nebo je prekrito s kopreno, ki se naj bi sicer privlekla šele pozno popoldan, kot sem poslušal na radiu med vožnjo sem. Ptiči se vseeno veselo zabavajo in se vozijo nad grebenom. Hm, vse skupaj vzbuja upanje, da bomo vsaj nekaj leteli, čeprav ne kaže na tak gradient kot je bil včeraj.

V zic se že znam vpet, sem doma preizkusil. Potem pa klasične Orešje težave, ko neha pihat. Posilim start, a stečem v prazno, skalica ne zajeme nič in z bolečo tačko se komaj ustavim pred bregom. Ponovi vajo. Miha potem odleti, sam pa se v drugo tudi lepo spravim v zrak. Gumica vreče, ki sem si jo zataknil za vezalke, se sname in ne morem v žakelj, da si je treba pomagat z roko. Doma si nisem dobro nastavil položaja, pa se skoraj zvrnem nazaj, se mi zdi. Ni hudega, le v preveč ležečem položaju sem.

Kljub temu, da je na startu dobro kazalo, se nekako ne da spravit gor. Miha je sicer malo višji, a se ne grem drenjat k njemu, iščem svoje dviganje. Najdem ga nad gradom, a tudi tam je švohno, plazim se na okoli 0,6k. Nazaj grede na startu že vidim Matica, ki je tudi že prišel. Miha požira pod Silovcem, kjer se težko poberem nad vrh in grem poskusit srečo na hrvaško stran. Tam je vse skupaj še bolj žalostno. Nekaj se rešujem na zahodnem grebenu, pa vedno po nekaj prigaranih metrih višine ta v enem zavoju skopni. Že pod 0,4k vidim jato vran, ki vrtijo nad kamnolomom in se zapodim tja. Ulovim švohne hlape stebra nad menoj, vendar ne morem pobrat in treba si je reševat rit proti pristanku, ki ga pa ne dosežem in lepo mirno sestopim en travnik prej. Pa - dobro bo, za kogar gre!

Sledi mučenje z nasprotnim rojstvom zica v rukzak in do avta za po kolega. Miha je v tistem že pripešačil nazaj na start, Matic pa je pristal v Drenovcu, ko je poskusil pobirat ravnico. Sicer pa je prišel s Katjo, ki ga bo pobrala. Z Miho se želiva dobit v Pineli, ampak ta je zaprta. Kolega ponudi pir na domači terasi, a glede na to da je doma kosilo, se zahvalim in grem domov, da bomo pravočasno, brez stresa na Pinkotih.

Zic je dober, ni kaj, a ni domač kot moj zgonjen GTO. Najbolj očitna razlika je v prenosu nagibanja krila - Arrow veliko bolj izrazito prenese dogajanje krila na rit. To bo zaradi sedežne plošče. Najbrž bo zato tudi upravljanje zavojev z nagibom telesa bolj neposredno. Danes žal tega nisem imel priložnosti veliko preizkušat. Se bom že navadil.