Vetrnik, 27.12.2024 (pet), Mitjevo razdevičenje Scale

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2663918/

Mitja končno dobi svojo Scalo in ves nestrpen išče možnost za prvi let. V petek po praznikih imam dopust, tako da se odzovem na kolegovo vabilo za Vetrnik. Napoved ni bogvekaj, nekaj švoh SV sape in čisto nič gradienta. Kljub temu se mi zdi fajn iti na hrib, na sonce, užit kolegovo navdušenje, naredit en start in pristanek z novo igračo in medtem preizkusit pritrditev kamere na kokpit (na Triglavu sem se preveč ukvarjal s kamero!).

Dopoldan še skočim v Krško, v Irenino hišo, na vodovodarska dela (kasneje se izkaže, da bojler še vedno pušča), potem pa takoj naprej.

Dobiva se v Kozjem, kar pri britofu, pelje Mitja. Wosa je šel iz Koprivnice peš gor, kamor pridemo skoraj istočasno. Pozdravi naju Toni, ki prinese spet odpihnjeno vetrno vrečo, da jo gor z Woso namestiva nazaj na drog. Mitji se mudi v zrak z novo igračko in se hitro pripravi. Tudi on ima nekaj zaštrikane grurtne... Ajaj ta Phi. Pihlja lepo, vreča lepo kaže gor in drugem poskusu lepo odleti in pri tem izgubi telefon. Tako svoj krstni let s Scalo začini z vpitjem o izgubljenem telefonu namesto z juškanjem. Telefon takoj najdeva in gre k meni, na varno. Wosa v zdaj že brezvetrju rutinsko lepo odleti, jaz pa se pripravim in čakam na kakšno sapico gor. V tistem pride na štart še Rok Lorger. Čakam in dočakam, da res potegne, a tokrat z juga,  tako kot prej Mitju gor, meni piha dol. Bemusuncežarko, kaj vse me ne najde!?! Zgleda, kot da je sonce le porinilo kak balonček termike gor, ko se severna sapa ni temu nič upirala. 

Mitja gre mimo grma, jaz pa...

Ko dočakam, da vreča vsaj dol ne kaže, potegnem v nulci. Scala gre lepo gor, a moram malo kolovratit vzvratno pod breg, da jo obdržim nad seboj. Ko se le obrnem in odlepim zagledam pred seboj en jebeni grm! Nimam več kaj naredit, sem že v zraku, a tako nizko nad tlemi, da ne bo šlo čez veje, za zavijat nimam ne časa ne prostora. S telesom grem skozi veje, ki zabrenkajo tudi po špagah, a se dobro izreče, krilo je kompaktno in odleti. Uff!

Letenja ni pričakovat, pa odletim čez dolino. Preizkusim rokovanje s kamero, če je pritrjena na kokpit. Ok, ampak ježek se oklepi od kamere. Bo treba kaj novega pogruntat. Kolega izsledim malo nad britofom, na še osončenem travniku. Grem pristajat z gasom in pristanem skoraj na meter natančno pri njunih rukzakih.  Kmalu pristane tudi Lorger. Spet se mučim z zlaganjem v nesrečno Phi vrečo.

Mitja je kar zadovoljen s Scalo, kolikor jo je pač lahko sploh občutil. Zmenimo se, da mora dat za pijačo in odpravimo se v bifejček na trgu, kjer Mitji nazdravimo na veliko varnega veselja v zraku. 

Zdi se mi potratno kar tako, za pet minutni skok porabit cel sončen popoldan, pa se pridružim Wosi, ki gre peš gor, Mitja pa pelje Roka z mojim avtom gor. Privoščiva si lep sprehod in dan je rešen. Roki je sicer nameraval odletet do svojega avta pri Koprivnici, pa se je potem raje pustil peljat dol. Na poti sva si južni start samo od pogledala od blizu. Ga bo treba enkrat preizkusit!

Dan rešen, mesec rešen, letalno leto zaključeno!**

** 31.12.2024 na Primorskem še lepo letijo, a takrat sem povožen doma.

*** V soboto, 4.1.2025 Mitja zbobna odpravo na Primorsko, a sem v petek še slab od novoletnih zdravstvenih pripetij, tako da nekaj cincam. Zvečer naju doleti "hiter" obisk (J.B), ki se razvleče na pet ur, vmes pa se odprava že sestavi brez mene. Tako spustim solidno Lijaško letenje.

 

Vetrnik, 5.12.2024 (čet), Ledeno razdevičenje Scale 2

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2661592/ 

Gabijev album

Žalostno ugotavljam, da mi je november šel skozi brez letenja. Ok, v teku sem malo presegel normo, letel pa nič. Še edini dan, ko bi lahko (16.11.), sem se odpovedal. Sicer pa ni hudega, zadnje letenje s Curetom (30.10.) me je držalo gor cel mesec, pa je šlo. Pa še z menjavo cote sem imel posla. December sem tudi že na pol odpisal, morda bi sedla kakšna Primorska. 

Tako se v četrtek, potem ko sem tri dni zaradi vremena, servisiranja avta, Zinkinega rd pa potem še vzhodno-ligaškega prednovoletnega druženja spustil picikliranje na šiht, končno spet spravim na kolo. Pred tem pogledam na vreme, da ne bi zarinil v kak dež. Kaže na sonce. Pa sever. Preverim še letalsko - res je napovedan še letalno prebavljiv SV ob jasnem nebu, pa še nekaj gradienta je. Hm, to je pa že za kak Vetrnik, si mislim. Deviška Scala 2 tam v kotu me milo prosi za razdevičenje. 

Omahujem med avtom in piciklom, na koncu pa dam Oudie.a napolnit, grem pa z s kolesom. Na šihtu še enkrat preverim vreme in res ne kaže slabo. Ko želim objavit, me prehiti Gabi, Vetrnik HF? Trznem edini, zmeniva se za ob enih v Koprivnici. Šiht na hitro, ob 12h na picikl, pa domov, pa sestavit opremo, medtem pa Izo nafotrat in malo ven spustit, pa naprej. Poberem Gabija in gor. Tam je gazda Toni (Felician), ki pove, naj si ogledava breg pod startom. Pogled razkrije vzorno počiščen breg, brez grmovja. Treba bo naredit piknik namesto čistilne akcije.

Namestiva "mojo" vetrno vrečo, ki jo je prejšnjo zimo odpihnilo, potem pa cote ven! Tudi zdaj lepo vleče, a zgleda obvladljivo. Itak je na Veterniku tako, da mora bit na startu premočno, da je potem v redu. Gabi je hitro pripravljen, na moji devici pa je zapletena desna gurtna. Malce sem poparjen -  pri 777 na primer, imajo device lepo umetelno spletene špage, tu pa zapletene gurtne! Medtem pride gor še par izletnikov s fotoaparati in naju opazujeta, kako se trudiva razplesti godljo. Sledi še malo fotkanja hendlanja z novo igračo, potem pa se gre Gabi igrat skrilom, da se po dolgi abstinenci malo ogreje. Mene je vmes že zanohtalo in skušam oživet prste pred vzletom. Ko sem končno pripravljen, kolega ugotovi, da je veter že popustil.

Vzlet je bil lep, miren. Skalica se izkaže za pohlevno in vodljivo. Na bregu drži pozitivna nula, tako da se spraskam nad vrh. Gabiju, ki mi sledi, ne gre in pristane pod startom ter se spretno s pomočjo krila pošlepa nazaj gor. Glede na nekaj gradienta sva malček upala, da se dovolj pobereva, da se lahko vrževa na južno stran, vendar se to tu hitro izkaže za iluzijo. Vetra je vseeno preveč, predvsem pa ne gre dovolj visoko. Grem proti Kozjem, pa na sprednji greben, dokler gre. Drži, vendar ne gre visoko. Edini pravi steber zapnem nazaj pod startom. Močno zaneseno s severom gre do 0,8k. Še enkrat podrgnem greben v upanju, da nazaj grede spet malo poberem in pristanem kje pod startom. V drugo je že vse mrtvo in po urci lepo pristanem za Kozjem. Ja, ni kaj, lušten krstni let.

Ko prsti še prehajajo iz zmrznjenosti v bolečino, pokliče Gabi, ki je že pod vrhom. Odloči se, da me ne čaka, ampak pride dol pome, bova prej na pijači. Med zlaganjem obžalujem trenutek šibkosti, da sem s Curetom dal tudi Gin vrečo. Ta Phi žakelj je bolj tako-tako. Skalico komaj nekako zložim. Še predno pridem do trga, se kolega že pripelje s fičotom. Super  tajming. V Koprivnici še pobereva njegov avto potem pa kar k njemu na en pir, da na toplem pokomentirava dan. Doma sem, kot bi prišel neposredno s s šihta.

Scalo 2 poznam že od prej, ni bilo neko presenečenje. Se mi pa res dopade. Še Gabi je omenjal nemirno ozračje - veter z baloni termike - Scalica pa je to sicer zaznaval in sporočala, a tudi suvereno rezala skozi.

Lep dan, ki si ga bom zapomnil tudi po pošteno premraženih rokah in bolečem odtajanju. Naslednjič bo treba uporabit grelce.

Izletnika na startu sta nato Gabiju poslala lep album slik - ko naročeno za dokumentacijo razdevičenja :) 

(119,1kg skupne teže @100,6kg gole teže zjutraj in zimska oblačila)