Veternik, 28.5.2023 (ned), izgubljena priložnost

Prvi džamp: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2550704/

Drugi curakl: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2550705/

Vreme je kar precej spihano, a suho in termično. Soboto izrabimo za popoldansko košnjo Lisce, dopoldan sva z Ireno šla v Kumrovec na zelo dobro obiskano fešto ob dnevu mladosti. Za nedeljo se obeta letenje, fantje so kar našpičeni. Sam ne vem, doma nekaj se nekaj pogovarja o manjšem pohodu s kosilom. Zadnje čase nisem v pravem razpoloženju v bistvu za nič, niti ne spremljam vremenskih napovedi. Fantje pravijo, da bo, pa pogledam. Hja, bogovski gradient, brez oblačnost, zmerni vetrovi SV - V. Ekipa se odpravlja na Lisco, sam brezvoljno premlevam vse skupaj in se že odločim, da greva z Ireno hodit, pa potem po (mirnem) posvetu spet za poskus letenja. Glede na SV se odločim poskusit na Veternik, pa če bo kaj, ok, sicer pa pohod nazaj, pa bo. Objavim na Kondor in se grem pripravit, ko pokliče Gabi, da gre tudi on gor. Čez pol ure se dobiva v Koprivnici pa hop do harfe. 

Na sedlu lepo vleče sever, bo za odletet. Kolega ima silne plane, da bi se danes letelo na Gorenjsko. Hja, teoretično že, saj je napoved bolj vzhodnih kot severnih vetrov, ampak najprej je treba naredit otvoritev. Spomnim se planov pred Slivnico, pa se je dejansko izšlo še bolje. Morda bo danes tudi. Ni kaj, greva poskusit, če ne drugega, pa bo sledil sprehod gor in dan bo rešen. Gabi je hitro pripravljen in odleti proti Kozjem, sam pa pripet obtičim v brezvetrju. Pokusim ob prvi sapici, a zrak je mrtev in le odtonem  v dolino. Nekaj sicer rukne tu pa tam, a si nizko nad hosto ne upam preveč opletat. Pristanem, zakolnem in začnem pospravljat, ko pokliče Gabi, ki je tudi na tleh, če grem peš, ali bi se peljal gor? Če je prevoz, greva še enkrat poskusit! Še predno vse stlačim v rukzak, že trobijo iz avta, da stečem. Lepo, sicer bi se kolega peljal gor s štirikolesnikom, jaz pa peš.

Vse je šlo tako hitro, da sva drugič na startu že nekaj čez pol eno, kar je še čisto spodobno. Vleče malo manj kot prej, a bolj konstantno. Gabiju naročim naj me ne čaka, ker vidim, da ga razganja. Naštudirava, da se je treba vrečt na vzhodni greben, pa tam poskusit, ali pa se splazit še naprej, iskat srečo na zavetrni, a bolj osončeni strani.  Gabi odleti nekam na desno, jaz rabim še kakšnih pet minut, da grem za njim. Zagrabi. Kar malo presenečen se znajdem nad hribom. Ok, to je to, gremo! Pa vendar ne gre, pri 0.8k se mi ustavi. 

Praskam tam okoli, pa nič. Kolega je kakih 300m nad menoj. Na Resnika niti ne pomislim, rešitev otvoritve iščem na vzhodnem grebenu, kjer pa spet ni nič, le zgubil sem stik z vrhom. Poskušam še proti Koprivnici, ko na grebenčku le nekaj zagrabi. Oklenem se tega švohizma in počasi gre gor. Gabi me iznad Ravnega loga sprašuje, kako gre, pa ga še enkrat odslovim, naj gre naprej, saj mi ne kaže dobro. 

Ne splezam prav visoko, premalo za na Resnika, na Armes niti ne pomislim po zadnji curaži tam. Porinem po grebenu z vetrom proti Švarču računajoč na steber na vzhodnem robu grebena. Nič, oziroma tistih balonov ne znam pobrat. Poskusim se z vetrom pustit do Šedma, da bi tam poskusil vzhodni konec grebena, a sem že v podnu in se grem le še reševat do kapelice, kjer mirno sestopim na mesto mojih največ curaž. Ajebigasad. Dan je bohoten, mene mineva do življenja.

Spakiram, pa peš proti Koprivnici, vmes dobim štop do avta, pa domov.

Doma pa ne na Gospodično, ampak kosilo (hvala), pa ne na Šentvid, tako da se z Izo spravim laufat. Tudi tu mi ne gre. Premalo sem pil, sonce je nabijalo, tako da sem menda prvič po zadnjem maratonu vmes celo hodil. Doma zjeban ko pes. Glede na curažo bi moral za kazen teh 14km po kolenih prehodit!

Ampak kakšen dan je to bil! Gabi je po napovedi odletel na Gorenjsko, obrnil blejsko jezero in pristal pri Šobcu - 125km. Vmes je sicer malo počival na tleh, a je let priznan v kosu. Z Ifke so letele cele eskadilije, s presežki; Orož in Gaberšek vse do Ankarana  - 205km, Erženov Tomi na Bled - 184km.

Statistika dneva: 18 letov z več kot 100 točkami, 15 stotic+, od tega 10 z Ivke in ena z Veternika! 

Na Lisci so tudi lepo leteli, Uroš jo je potegnil do Vranskega, Aleš pa je navijal nad Kompoljami. Mitja je skočil z Male gore, Tomo je v Posočju skoraj pridelal stotico, Drago je lovil ribe.

Ko berem komentarje je bilo kar pesto, tudi Gabi pravi tako, a se je očitno dalo. Le otvoritev je bilo treba naredit. Tu sem pa pogrnil. Danes ti očitno ni bilo namenjeno, je komentirala Irena. Res je.

Simulacija Gabijevega leta do odmora - 86,58km. Seveda je let priznan in spoštovan v celoti, le zanimalo me je, če je v enem kosu šlo čez 89,90km .

Orešje, 23.5.2023 (tor), Potep na kozjansko, vse do črnine

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2549635/

Maj je res monsunski. Še v soboto lovim suhe ure, da lahko pokosim okoli hiše, v nedeljo Miha že izziva letenje, a mi je prevetrovno, v ponedeljek bi bilo, a na severovzhodnik, kar pa čez teden pri nas ne gre zaradi armije (grrrrr...), z Ivke pa vlečejo lepe špure, nekateri tudi čez vsemogočni crkljanski CTR, kar Gabija pošteno razpizdi. Za torek se obeta obrat vetra s še vedno dobrim gradientom. Nihče od klubske velike trojice ne more, kar je dovolj jasen signal, da se ne obeta ravno big day. Napoved ne kaže slabo, le na Štajerskem se napoveduje precej vetra in nevihte, pri nas pa spodaj JV, višje pa JZ. Ob enih na pristanku, gor malce kasneje. Travnik je pokošen za odletet, kolega ima idejo (in orodje), za pograbit travo, vendar se strinjava, da lahko ta opravek preložimo na kasneje. Orodje pospravi v avto, midva pa razgrneva kar čez ostanke košnje. Lepo vleče, ptiči se zezajo.

Klasika #2 pri startu - bolj ko je vroče, bolj te heca. Prvič se mi curec podre, da malo švicam pri ponovni pripravi, drugič pa v se v guncanju in ušesanju le skobalim v zrak. Dela, a dela tudi veter. Vleče J, razbite stebre odnaša za hrib. Miha se malo kasneje tudi spravi v zrak in  lepo mu gre. Ampak ne pa ne čez 1k, čeprav se pustim odnesti daleč za hrib. Ok, pa naj bo tako. Dan je živ, pa poskusim nizek nazaj, škoda je dneva za grebenarjenje. Tokrat dosežem Kumrovec malce višji in se takoj oprimem šibkega dviganja ter vztrajam v njem. Dviganja so švohna, ampak gre gor in gre na sever. 

Razmislil sem o izzivu s štarta - na Lisco pa nazaj. Ha, kar lepo počasi! Mihi sem naročil naj danes ne leti na Madžarsko, ker so v višini Maribora napovedane nevihte. Od tu sem že videl temnino nad Štajersko. Nosilo me je proti Donački, a tja se je z druge strani bližala temna oblačnost. Usmeril sem se malce bočno na veter, proti Podčetrtku, ciljam na hrib nad gradom. Kmalu se izkaže, da bo šlo na tesno, pa zavijem na en greben prej, kjer po pričakovanju res rukne, da se lahko prekobalim preko doline na ciljni hrib, kjer se v rodeu spajsam nad greben. 

Pogled na Štajersko je vedno bolj žalosten, nad Olimjem sem ravno na meji med temno oblačnostjo na severu in skoraj čisto jasnino na jugu. Porinem še malo proti Žusmu, dobim višino dneva 1,4k in razmislim o možnostih. Lisca je vabljiva, a se tudi tam že temni, od Celja do Donačke je že v temnini. Po robu še dela, a kaj naj rinem v Kozjansko, pa potem tam scurim? Ne, danes mi tega ni treba. Obrnem v sonce in v veter. Če ne drugega, si bom skušal izboljšat vsaj logistiko povratka. Morda preveč razmišljam in se ne zapičim v gričevje proti Kozjem, ampak  sledim cesti in upam na kak ravninski steber. Ki ga pa ni. Obrnem še nekaj nizkih prdcev, da se privlečem do glavne ceste, kar pa tudi ni slabo in tam lepo pristanem. Pa, niti ni bilo tako slabo!

Javim se Mihi,ki pa je tudi pravkar pristal in pripravljen je priti pome. Pride še preden uspem podelat službo in pospravit opremo. Nazaj na startu najdeva Mirkota, ki je prišel za nama, našel pokošen in nepograbljen start ter grablje v Mihovem avtu. Priden kot je, je še pograbil, naredil nekaj kopic sena, in se pripravil za v zrak. Ko prideva, vse crkne, a se kolega ne da in odleti naprej. Lepo ga vzame in ko se peljeva dol, ga vidiva lepo mirno jadrat okoli starta.

Sledi zaključno pivce v Pineli in dan je rešen. Ja, treba se je odlepit .  

Orešje, 5.5.2023 (pet), Brez muje se še čevelj ne obuje

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2546691/

Po prvomajskih praznikih je dež, v četrtek so baze, pa SV, krasno za Veternik, je pa tudi dan za vojsko in odpade. Naši gredo na Lisco in se imajo fajn. Za petek in soboto tudi dobro kaže. V soboto je pohod okoli Lj, torej mi ostane le petek. Klubsko spet Lisca in to zgodaj, jaz pa na šihtu. Ocenim da bo pri ne premočnem jugu tudi Orešje čisto v redu in izzovem Miho, ki je, kot ponavadi, za stvar.

Na šihtu skoraj do pol poldneva, opoldne že na pristanku, malo kasneje že gor. Vleče lep jug, ptiči se zezajo nad grebenom, ne prav visoko.

Miha gre prvi, sam pa že priprt pogrešim torbico, kjer naj bi imel telefon in kamero. Odpenjanje in torbico najdem v zicu, pod ritjo. Ko si drugič pripet pospravljam telefon, se ta še enkrat službeno oglasi, rešimo in se posvetim letenju. Pri odletu naju oba pošteno požre, preden zagrabi. 

Sledi nekaj mučenja na razbitih balončkih, čez 1,1k pa ne gre. Postane mi jasno, da ne bo nič iz optimističnega načrta - Orešje - Malič čez Kozjansko - Orešje. Pa bi potreboval le 1,3k za otvoritev. Na koncu se z 1k iznad Japice skoraj iz obupa vržem proti Kumrovcu, kjer se po zapetem stebričku že zahvaljujem Titu, a me stari lisjsk zajebe po 100m in izpljune. Cerkvica na slo strani, ki sem jo ciljal z Japice, tudi ne da nič, še veter me obdrži gor. Curakl.

S sklonjeno glavo kličem Miha, ki pa ravno spušča moj avto. Preden začnem zlagat je že pri meni s piksno rosnega piva. Uh, to pa je prijatelj!

Drugo pivce zruživa še na pristanku in odrineva dnevnim opravkom naproti. Grem menjat gume na golfu, da jih ne kurim jutri, ko greva v Ljubljano na Pot spominov in tovarištva, pa na piknik k Slavcu.

Uroš, Drago in Gabi spet prečohajo Bohor, obrnejo Malič, potem pa počasi pristanejo, Gabi na pristanku dobi prevoz na Malič in lepo odleti nazaj na Lisco. Mitja in Tomo napadeta Ambroža, se malo naletita, a brez presežkov. Nekaj znalcev naredi krasne špure, Malič zmaga.

Ja, tako je to. Načelno bi lahko šel na Lisco, a se mi je zdela predaleč za kombinacijo s šihtom. Za to se mi je ob današnji napovedi zdelo Orešje čisto dobra izbira za nepusije. Ajebigasad, vreme se je odločilo po svoje..