http://xcglobe.com/flights#show-flight/2464230/
Že včeraj, na in po Veterniku so se kovali načrti za nedeljski naskok na Primorsko. Mitja je spustil tako torkovo primorsko kot zdaj Veternik in je bil zelo zagret. Gabi hrani novega A6 za rezdevičenje na poštenem letenju, Drago in Uroš sta seveda takoj za. Jaz pa tudi. Malo sva preigravala zamisel, da greva z Ireno dol; tekma na Kovku, Irena pa z Izo pohod po grebenu Kovka, na koncu pa Irena ugotovi, da se to ne bo izšlo in raje ostane doma. Vremena ne gledam natančno, zgleda letljivo; ne preveč vetra, dober gradient. Zaupam kolegom in Parasnežinki, kjer pa se Orož ne more odločit, kam, Kovk ali Lijak.
Mitja se prijavi za voznika. Gabi bi šel že sredi noči in startal ob desetih, a smo ga prepričali, da je odhod ob 8:00 več kot dovolj zgodaj. Ireni se zagnanost dopade, na koncu pa Gabi rahlo zamudi... V Trebnjem poberemo še radečana. Spet se ne moremo zmenit, kam bi šli. Mitja, Drago in jaz smo za Kovk, Gabi želi na Lijak, saj da se bo dalo tam prej startat. Napoved je, da bo burja dopoldan popustila in Kovk bo postal letljiv. Ok, vprašanje je le, kdaj se bo to zgodilo. Gremo v Logatec na kofe, da se dogovorimo. Orož z zamudo objavi, da bo dirka na Lijaku, saj je tam bolj zanesljivo izvedljiva. Tomo je v karanteni in se odpravlja na Kovk. A kaj, ko burja ne popušča. Na koncu se sprijaznimo z Lijakom.
Tam na pristanku najdemo še ekipo iz Donačke, ki tako kot mi išče možnost spusta avta. Ha, med njimi najdem Bojana, ki zdaj uživa z mojim bivšim Artikom. Dogovorimo se, da grem z njimi gor, jim spustim avto, oni pa potem rešijo naš avto. Gabiju se (vljudno) strga, saj je ura pol poldne in prvi že vzletajo. Na koncu še njega zbašemo v kombi, on pa Dragotu odstopi sedež v taksiju, ki si ga je medtem, v pol minute izboril. Zapeljemo se gor, kombi pripeljem nazaj in s preostankom ekipe se spravimo gor z zavestjo, da imamo rešen prevoz. Na startu smo nekaj po poldnevu, naša zagreta dva pa sta že v zraku.
Gabi je želel Lijak, da bo imel boljše izhodišče za v Brda in res jo je potegnil nekam tam, čez Sabotin. Po radiu slišimo Dragota, ki ga je iskal. Potem se še preostali del ekipe spoka v zrak, jaz seveda zadnji.
Dan dela in hitro poberem nad start. Okoli je vse polno padal; tekmovalci v jati dirkajo prve obratne, eni porivajo na sever, veliko jih je razkropljenih vsenaokrog. Kaj zdaj? Hja, pa poskusimo Sabotin, s katerim imam neporavnane račune. Na Škabrijelu se še poberem in hop čez Sočo. Uroš se že vrača. Do kočice na grebenu ne dobim dviganja, pa sklenem, da bo to dovolj in obrnem. Itak najmanj od ekipe zarinem čez. Nazaj grede opazujem Gabija, ki nizko rine v Škabriel in mu želim boljši izid kot sem da pred dnevi imel jaz. Sam sem visoko, a ne čisto miren, saj sem v zavetrju hriba, če vleče vzhodnik. A ni. Opazujem Uroša, ki je lepo navil in nekoga, ki se pajsa izpod grebena na zahodni strani. Gre in gre tudi meni. Premetava me, ampak, jebiga, važno je, da gre gor in udobno čez hrib. Lijak je v doletu, a vseeno še povrtavam balone, saj hočem kruzat kar se da visoko, da ne bo spet kakšnih predčasnih pristankov. V tistem me podleti Gabi, ki se je zvlekel izpod Škabriela. Kolega hitro rine naprej proti vzhodu, jaz zaostajam s povrtavanjem. Ko preletim Čaven, ga še vidim, kako šiba proti Modrasovcu, potem pa ga zgubim. Držm se visoko in se šlepam na sonde pred menoj. Na Mali gori vidim nekoga visoko, pa z nekom pod oranžnim R-Light povrtavava. Vztrajam, kolega pa se že malo prej vrže čez na Kovk. Visok, 1,7k, se spustim za njim. Malce sem negotov, saj ne vem, kako je z burjo na Kovku, ne vidim pa cunjic nad grebenom. Ampak zdaj bi že moralo obrnit. Predhodnik je prišel do grebena, sam sem ga nadletel in porinil naprej. Ko ga malce kasneje iščem, ga ne vidim več. Upam, da je vse v redu z njim. Spet srečam Gabija, ki se že vrača proti Predmeji. Kaj je pa to, saj ni mogel tako hitro obrnit Nanosa, ne vem pa, zakaj bi se obrnil že na Kovku? Ne morem mu veliko mahat nazaj, saj vrtim neko beštijo, ki me grdo premetava. Višine je dovolj za udoben skok na Nanos. Tam je spet dovolj padal, ki kažejo, da zrak dela. Prehiteva me zmajar, ki se zapiči v breg nad Vipavo, a meni da že prej in udobno nadaljujem. Tam nekje spet srečam oranžnega R-light, ki mi je že na pol frend. Ga moram kasneje poiskat na olc. Po radiu slišim, da so Kondorji tudi tu nekje, Gabi pa že nazaj na Lijaku (!). Tako rinem še z nekaj drugimi (Micko!) proti Hieronimu, kjer me sicer pohleven steber izstreli do inverzije na 1,8k. Mrzlo je, a razgledi so neprecenljivi. Morje odseva nizko zimsko sonce. Kristalno nebo je okrašeno s strganimi koprenami, krajina spodaj v inverznih meglicah, nad mejo pa se bleščijo bele gorske verige. Višine je več kot dovolj, da se zapeljem nad avtocesto (a sem napačno ocenil in obrnil prezgodaj) in pridem nazaj še nad greben. Na poti nazaj spet ulovim poznopopoldanski miren in krepki steber do inverzije in Kovk se mi zazdi v doletu kar od tu. Vseeno se ne grem čisto naravnost čez, ampak držim rob Nanosa v doletu. Z nekaj popravki vmes spet udobno priklopim nazaj na Kovk. No, upanje na dober zaključek dneva ostaja. Nobene potrebe nimam po drgnjenju grebena, Lijak pa mi je nadvse vabljiv. Tam proti Predmeji vidim nekaj cunjic kar visoko, če pa ne bo šlo, pa sem že krščen za oblet Modrasovca. Na poti tja spet srečam Uroša (njega vsaj prepoznam), ki se že vrača. Ja, nič. Ne ukvarjam se več s povrtavanjem, ker nič pošteno ne rukne, se pa že rahlo mudi, kajti Predmeja je že v trdni senci Modrasovca. Malce me skrbi, ko vidim nekoga, ki je kar visoko porinil čez, a se je obrnil in vrnil na greben Kovka. Čemu le? Je že toliko zahodnika? Rinem v Predmejo in ostajam rahlo nad 0,9k. Zajamem sapo, se naslonim na vzhodni breg in upam. Upam, da me kaj ne vsuje in upam, da me zahodnik vzame gor, če bom tik ob bregu, ne da me splahne. Vsulo me ni, me je pa grdo splahnilo, da mi ni bilo čisto vseeno, kako se bo končalo. Na koncu se le uspem privlečt do prostornega travnika pri Lokavcu in nežno stopit na tla.
Takoj veselje, da se je dobro izšlo, sicer pa mešani občutki, saj je dan očitno ponujal veliko. Na splošno pa zadovoljen, kot si lahko, ko po skorja štirih urah letenja mehko pristaneš. Sledi logistika in pospravljanje. Prej sem slišal Mitjo, da je avto pri Anji, slišim Dragota, da gre pristajat k Anji, pa ga pokličem, naj se mi javi, ko bo na tleh (da pride pome). Vrnem neodgovorjen klic Bojana D., ki pove, da je ekipa Donačke še pod Lijakom in čakajo Alenko, ki je neznano kje (upamo, da je ok) in da bodo uredili, da nam nekako dostavijo avto. Oglasi se Andraž, naj mu pošljem lokacijo, da pride pome. Pošljem. V tistem se vsuje cel desant na travnike v okolici, en pristane pri meni. Izkaže se, da je to pilot iz Donačkega kombija. Andraž naju pobere, na poti do Anje naložimo še Mitjo S, za Erzota pa ni več prostora. Z avtom grem na pristanek, kjer je zbrana vsa ekipa razen Mitje. Vsi zadovoljni, vsi nasmejani, vsi žejni piva, ki ga vozimo v avtu.
Tomo gre naprej v karanteno, ostali pa na Plac, jaz še malo naprej po Mitja. Veselo je naše in sosednje , Donačko omizje. Malo papice in kako pivce, pa hop domov.
Gabi si je le uresničil željo in obrnil Korado, potem je obrnil Kovk in prišel nazaj na Lijak ter šel še drugič na Kovk pa naprej na Nanos in do Anje. Noro. Tik pred pristankom mu crkne telefon, saj je dodatno baterijo pozabil v avtu, ko se mu je mudilo na start. Posledično neveljaven trek (ni validiran). Kasneje to uredi Aljoša.
Drago je obrnil stotico; Lijak, krepko na Sabotin, Naos, Predmeja, Nanos in Anja
Mitja bi skoraj obrnil stotico spodobnim trekom kot Drago, le da se mu je z drugega Nanosa urdlo že pred Vipavo. Je pa treba vedet, da je letel na svoji H&F kanti, saj še ni dobil Artika.
Uroš je tudi že povohal stotico na podobnem treku kot Drago in Mitja, le da drugič ni šel do konca Nanosa, ampak je obrnil na sredini in pristal pri Anji. Pazi, suvereno z B cunjico!
Tomo je s Kovka oddelal kurirčka. Ker ni rinil na Sabotin, sva po dolžini tu - tu.
Lepo pa je bilo s celo ekipo nazdravit na pristanku (no, z Mitjem malo kasneje)
p.s. Oranžni R-light. Dober hec. To sta bila dva različna pilota. Prvi, s Čavna je po priklopu Kovka pristal spodaj (kaže, da je šel pristal k ženi), drugi pa je malce za menoj prišel s Kovka.
