Korička reber, 21.12.2021 (tor), lep začetek nove sezone na najkrajši dan v letu

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2455433/

https://photos.app.goo.gl/NNS944V6Ey3Fis9r8

Kratki dnevi mi tlačijo razpoloženje. Sicer izletkava, pa malo sem potekel, pa bicikliram na šiht, ampak tudi Irenino predpraznično navdušenje me ne vžge. 

Sobotni pogled čez meglo in nedeljsko tekcanje po soncu me vseeno malo zdrami. Gabi v ponedeljek vrže pajsjo bombico s pobudo za Primorsko v sredo. Prijavim dopust. Gledam vreme, na Orešju kaže idealno - Jug 3-5m, zunaj sonce. Drago gre na Lisco. V tistem še Mitja povabi v torek na Koričko. Pa dobro, če domačin pravi, da obeta, potem že bo nekaj. Tako v torek pustim picikel doma, v avto pa gre še cota. Na šihtu me "razveseli" sestanek tik pred tem, ko bi se moral odpravit. Zdržim več kot pol ure, potem pa se opravičim (itak gre bolj za vljudnostni čvek) in odšibam.

Prehitevam nekaj minut, na pristanku še ni nobenega, tako da se lahko v miru preoblečem. Mitja in Jože prideta točno, Janez pa že pešači gor. Peljem jaz, z najmanjšim avtom, a z največ prostora. Na startu najdemo Janeza, ki je že razgrnil. Vleče zmerno, mrzlo ku-ps, a v pravo smer (jug) (kje je to Mitja zvohal?). Mitji povem, da mora bit vsaj za pol urce, da bo upravičen ta prihod sem.

Mitja je hitro pripravljen in prvi odleti ter kmalu prijuška nad start. Janez se umakne in grem jaz. Začuda se nič ne zaplete, pripravim se (zame hitro) in brez težav se skobalim v zrak. Lepo drži. Gledam Mitjo, ki pa je nekam nizek. Vozikam se le s C gurtnami in prenosom teže. Krasna priložnost za vadit. Krilo se odlično odziva. Zebe v roke. Itak me je nahladilo že med pripravo, zdaj se pa le še slabša. V zraku se pridruži še Janez, ki ima štrikce pod krilom okrašene z listjem in vejicami, malce za njim pa tu krstno starta še Jože. Enkrat takrat Mitja že pristane. Hm?! V roke me zanohta, da prstov in dlani pod mezinci sploh ne čutim več. Ugotovim,  da je to najbrž zaradi držanja C gurtne. Poskušam s ploskanjem, tleskanjem, in stiskanjem prstov v dlani. Ko se na koncu predam in začnem uporabljat bremze, se začne življenje vračat v roke. Greben še kar drži. Kolegi so že vsi na tleh. A jih mraz tako dotolče? Meni so se vmes roke vžgale in mirno uživam v grebenarjenju. Čeprav je nescurljivo, imam po urci tudi sam dovolj in grem pristat.

Sprejem je veličasten - dobim pokal v obliki piksne piva. Mitja je vmes že v vrtcu pobral Jakoba, Janez in Jože pa sta tudi že pospravila. Slednji me zategne gor po avto.

Sledi žalost z objavo leta - zakaj hudiča Naviter v Oudie Live onemogoča prijavo?! - DL z Seeyou Cloud, pa prijava tega IGC na XC globe. 

Sicer pa več kot odlično za najkrajši dan v letu! 

Na poti domov se ustavim še po kebab (Irena je po nakupih). Pred šankom spraskam 3,77€, potrebujem 4€. Grem na banko dvignit denar, v Vrtnico odtočit pir, pa nazaj po kebab. Ko plačujem, me kelner vpraša, gotovina ali kartica? Ajd..

Nekam nimam več prave potrebe rinit jutri na Primorsko.

Zvečet olučkam smreko pred teraso.