http://xcglobe.com/flights#show-flight/2242004/
https://photos.app.goo.gl/V1BXvjFMfG9ExEwE8
Treba je zapisat za zgodovino: to je menda najbolj deževen, najhladnejši in sploh vremensko obupen maj, kar jih živi ljudje pomnijo (28.5.2019 je na Kredarici dosežen snežni rekord te zime: 3m snega!).
V tej žalosti za nekaj ur posije sonce, a žal je to v petek, zato se ne morem pridružit Gabiju in Dragotu, ki sta z Lisce napadla Gorenjsko, kar se sicer ni izšlo, a sta odletela vsak svoj trikotnik; Drago zdaj že standardnega, Gabi pa norega (malo po načrtu z 21.4.). Mojca si za rojstni dan podari obisk Orešja, pa ogled Kozjanskega... Skratka, za znoret.
Za soboto še kar dobro kaže, odločim se za Orešje, vsaj poskusit. Ostali scincajo (ok, ne morejo). Zjutraj špancir po nakupih in na Šentvid, potem pa na Bizeljsko. Mudi se mi, saj se naj bi popoldan navlekla ali skuhala oblačnost, pa bi rad polovil kar je še jasnine.
Gor pa mrč. Navlekle so se neke koprene, a pod njimi so se še vedno kuhali kumuluski. Pa lepo je vleklo gor, a samo veter, termike ni čutiti. Ko vidim ptiča povrtevat zahodno, kakšnih 200m nad startom, se upanje prižge.
Odletim lepo, breg drži, a kaj več od tega pa tudi ne. Drgnem breg in čakam da se kaj sproži, a prej scurim. Ajebigasad. Nimam si kaj očitat, poskusil sem.
Scenarij je bil pričakovan, zato pristanem blizu brega, da ne bo daleč za nazaj (sicer se Beli ponudi za prevoz). Sledi ene tričetrturno grizenje kolen z dvajsetkilcem na grbi (zgodba o treku je na garmin.connect).
Dan je rešen, doma sem nepričakovano hitro, kljub ovinkasti poti domov, saj grem čez Pišečke hribe v Dečno selo po jagode.
Hec je bil, da se je popoldan spucala koprena, nič pa se ni nakuhalo. Tudi naslednji dan, nedelja, ni bil oblačen po napovedi, temveč v bujnih kumulusih, ki so Gabija zvabili dvakrat scuret s Švarča, ki ga je v soboto lepo ponucal vikendaš z gorenjske.
Končno prva prava curaža po renesansi. Kar pogrešam take dni, ko greš na pasmater, pa scuriš, pa gre pol dneva, pa hodiš in švicač, pa je fajn.
