Tako je to bilo.
No, začelo se je že prejšnjo soboto, 9.2.2019, ko sem se po lepem dnevu z napovedanim ne premočnim JZ odpravil na Švarč, da prekinem ta urok neletenja in se enkrat vržem dol. Malo me zaskrbi, ko v Koprivnici vidim plapolat zastave. Hm, to ponavadi ni dober znak. Gor grede ne kaže na kaj hudega, še s parkirišča je videti užitno, klobasa kaže gor. Ko prilezem na štart (poživljujoče je spet to doživeti), vidim, da je kar precej prepiha. Čamim tam, tuhtam in opazujem dogajanje. Vsake toliko se malo umiri, a potem znova močno potegne z zahoda. Želja je, a vem kaj me čaka, saj sem v takem že odletel. Vsekakor je previdnost prevladala nad željo. Artika dam ven in se malo igram z njim. Ko pa mi ga veter trga iz rok, vem da sem se odločil prav in ostal na tleh. Veter ne popušča, zato pa popustim jaz, pospravim coto in grem peš dol, brez slabe vesti. Bo še lepših dni.
Teden je spet okoli, vreme pomladno. Lovro je v Lj, Lenart ne more prelomit obljubo, ki jo je decembra dal ... nekomu iz Drugega odra in gre lučkat predstavo. Ker je napovedal, da bo tam cel dan, se tudi Ireni zdi, da bi šli za cel dan nekam na zrak. Kondorji ropotajo o Lisci. Hm. Kompromisno pade odločitev, da greva na Lisco. Od Čučnika gor peš, gor kosilo, dol pa vsak po svoje. Gabi tudi nekaj kombinira, zdi se mi, da bi rad ujel kak prevoz, saj močno tuhta, ko mu povem, da bo danes Hodi&Leti. V Sevnici naju dohiti in skupaj peljemo do Čučnika, kjer vidim, da ima poleg še Nino. Se je odločil za enako varianto kot jaz in se tudi dogovoril s soprogo.Pot gor je šla v lahnem damskem tempu, pri Joštu nas dohiti še Wosa s svojo lahko opremo in do vrha se sprehodimo skupaj. Gor je že zbrana ekipa, vredna nekaj gasilskih slik.
Prileže se kosilo na sončni terasi, nato pa že začne ščemeti zrak, ki ga Mitja in Drago že veselo mešata. Z damama se dogovorimo, da se dobimo na Bregu in odšibava na start. Vmes se Drago spajsa čisto iznad Čučnika in pristane nazaj. Pove da je bil Rudeniku.
Vzamem si čas. Res dolgo nisem bil tu. Gabi odleti, jaz pa moram počakat, da malo prdne gor, da se lahko sploh pripravim. Odletim lepo, kot da ni minilo pol leta in dvanajst dni.V res šibkih pogojih sledi malo borbe za spraskat se nad greben in privajanja nazaj v ljubi element. Malo drgnem greben Lisce, skočim na Ješivec, pa nazaj, gledam Gabija, ki gre še bolj vzhodno, pa pride nazaj, pa grem še enkrat na Ješivec in v upanju na še kako dviganje še naprej. Ni nič, a na poti nazaj mi tudi Ješivec ne da več in ni kaj drugega kot spust proti Mastnaku, ker pristanem malo z vetrom v rit. Rahel zajebek, saj se Irena že pelje proti Bregu, od koder me pride potem iskat.
Pa dobro, urok je premagan.
Iz Connect.Grarmin.com
Za ta vikend načrtujemo smučarijo, a ima Lenart v soboto obveznosti do Drugega odra (lučkanje je obljubil že enkrat decembra), Lovro pa boleha v Lj (z RŠ v Gradcu, Ment prejšnji teden,...).
Ker sva sama, se odločiva za Lisco. Itak gre pol kluba gor letet, pa to združim z Irenino voljo it na zrak.
Od Čučnika, kjer se nama pridružita še Gabi in Nina, peš gor (slaba urca), kosilo (medtem Drago in Mitja že letita), potem pa midva z Gabijem v zrak, dami pa peš dol. Irena pelje za Nino do Brega, kjer smo dogovorjeni, ko se ji oglasim scurjen pri Mastnaku. Pride pome in doma sva še pravi čas, da bi Irena lahko šla na predstavo Drugega odra, a na Lenartovo željo ne gre. Fant pride zvečer domov precej razkurjen, saj mu nihče ni niti rekel "Hvala!", kaj šele, da bi ga povabili na after. Jutri pa smučat.
