https://photos.app.goo.gl/Io1L3qsp5XtWQpo92
Kilav september, mislim, da sem spustil le en letalni dan (5.9.), za vse ostalo pa bi bilo treba poskusit na Primorsko ali na Gorenjsko, kar pa itak ne šteje.
Za petek se je končno napovedalo nekaj sončka med dežjem, a se nekako nisem odpravil. Za soboto sem sicer imel bolj zemeljske načrte, a je bilo letenje prva rezerva, pa sem potipal voljo pri kolegih, a ni bilo (pozitivnega) odziva. Ko so v soboto zemeljski načrti propadli, je hitro padla odločitev, da pač izkoristim to luknjo v dežju, da imam vsaj en start v tem nesrečnem septembru. Lani sem tak čas še lepo letel...Doma sem še postoril, kar sem si zadal in z enourno zamudo (13:22) odšibal na Lisco. Živčna pot (50km, 50min). V Tončkovem domu še olajšanje in pa hitro na start, kjer je lepo kazalo. Visoko so že nastajale koprene, sicer pa jasno z lepim jugom na startu, bazice pa so vidno potovale z JZ. Ok, tako ali tako sem bil pripravljen na skok do Čučnika, pa peš gor in dan bi bil pod streho. Pa še danes v Hoferju kupljene rokavice bom preizkusil.Pred diskretnimi firbci sem se hitro pripravil. Oudie-u sem na slepo zaupal, da se bo sam sparil z OudieLive na telefonu in res se je. Vmes je še nekaj službene telefonijade.
Odlet je bil čuden dogodek; coto je zvijalo, a sem jo lepo spravil nadse, nato pa me ni vzelo gor, ampak se mi je zdelo, kot da se je krilo podrlo in sem se skoraj valil dol po bregu, ko pa pogledam gor, vidim da krilo prav lepo stoji. Podaljšal sem tek že skozi prvo grmovje v spodnjem delu vzletišča in zagrabilo je. V začetku bi se moral bolj odločno vrečt dol. Kdaj se bom naučil lepo odstartat?Spajsam se gor in kaže, da morda bo nekaj grebenarjenja. Baze so nizko, na 1,25k sem že noter. Ni pomembno, samo da drži. Pred Rudenikom že špekuliram o podaljšanju naprej proti Planini, a me sreča pamet in se še pravi čas obrnem, da še priklopim greben in se v znosnem JZ prigrebenarim nazaj na Lisco. Ugotavljam, da bo danes pristanek nazaj na vrh krona dneva. Tam okoli starta spet nekaj drži, pa potipam še na zahodnem grebenu, ki sicer drži, a več od tega ne da. Ok, se bom pa še malo popeljal sem pa tja, pa pristat gor. V tistem grem nazaj že pod startom in gledam klobaso, kako v senci žalostno binglja dol. Isto tako klobasa na terasi. Ajme, ne zdaj! Sledi nekaj zagriženega drgnjenja Z grebena, a se izkaže za jalovo početje. Čučnik vabi. In to po tem, ko sem preletaval start!
V pristajalnem krogu opazim dve kanji, ki v moji višini vrtita nekaj nad robom Čučnikovega platoja. Zarinem tja, a v pomanjkanju višine obrnem v kontra smer od vrtenja ptičev, kar se skoraj konča s kanjo v mojih špagah. Beštija od ptiča v zadnjem hipu odvije, a se potem vsaj ne dere name, ko me butasto gleda nazaj. Pristanem lepo, pri kozolcu.Nadaljujem in za danes tudi zaključim s službenimi telefoniadami. Med zlaganjejm, po krajšem tuhtanju pade odločitev, da gre rukzak z menoj gor. Klinc pa sprehajanje brez malo uteži. 16:29 odrinem gor in kmalu na tleh zagledam frišen telefon. Očitno od danes. Aparat ni bil zaklenjen, pa med hojo pokličem na zadnjo klicano številko in se tako po nekaj pogovorih povežem z lastnico izgubljenca, ki je bila v Tončkovem domu. Ok, ji ga prinesem gor. Na poti se na kratko ustavim pri Jocu in srečam kar nekaj pohodnikov. Gor prisopiham po 42 min, oddam telefon ter si privoščim počitek ob pivu (nek sevniški APE, zvečer sem v glavobolu, pa ne bi rad za to okrivil to nesrečno pivce).
