Švarč, 21.4.2017, za Joca

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/1985533/

V četrtek, 20.4.2017 je minilo šest let od Jocove nesreče. Spominski pohod je v soboto, 22.4. Za četrtek sem bil že v naprej dogovorjen za montažo kljuke na na nov avto, saj sem jo potreboval. V soboto deda praznuje 80 letnico in (skoraj) vse ostalo odpade. V petek pa se je pokazala časovna luknja za tih pomenek s prijateljem.

[21. 4. 12:32] Gasper Ferme: Na svarcu ze dela termika ☺ gres?
[21. 4. 12:34] Rado Voglar: Ja, samo na šihtu še zaključim. Greš ti tudi?
[21. 4. 12:52] Gasper Ferme: Ta vikend sem na morju,drgnemo barko 😄
[21. 4. 12:52] Gasper Ferme: Uzivaj,danes bo dobr
[21. 4. 16:51] Gasper Ferme: Se jadras? Zgledajo vrhunski pogoji
[21. 4. 16:57] Rado Voglar: Takoj splahnjen. Zgledalo je res lepo, pa crknilo. Klasika. Ajd, ob 16.30 res ni za računat na 100%.
[21. 4. 16:59] Gasper Ferme: Ce bil bil rahel J al pa JZ veter,bi se letelo...ob 14. Je blo najbolj
[21. 4. 17:12] Rado Voglar: No, ne vem, kaj je bilo to danes. Odletel sem lepo, zdelo se mi je, da drži ob bregu, potem pa en trenutek kot po toboganu dol in seveda je bilo konec luštnega. Postaja kaže ves čas stabilen jug, resničnost pa je lahko za nekaj minut drugačna, pa si na tleh. Tak ti je to.
[21. 4. 17:18] Gasper Ferme: Naucu sem se,da ko kaze postaja velike razlike,je samo termika in je treba ujet dober trenutek,da jo ujames. Ko je pa bolj konstantna krivulja,je pa termika+veter in je bolj ziher za jadrat...bo pa drugic boljs ☺

Švarč, 17.4.2017, "mojster" tajminga...

http://xcglobe.com/flights#show-flight/1984534/

 

Gabi:

Poglej si podatke postaje...startu si ravno v najbizjem moznem intervalu...jao 😉

Rado:

Ja, vem. Kazalo je dobro, ko pa sem bil pripet, se je pokrila še zadnja luknja na nebu in začelo pihat dol. Med čakanjem vidim, kako ptiči vrtijo zunaj, meni se je pa začelo mudit. Odletim, še tiste dve minuti me gnjavi tisti tvoj ptič, grem ven, nič, pristanem pa v jasnem. Zunaj, nad dolino že vrtita dva tiča, ki sta kmalu visoko nad Švarčem.

Res imam izostren filing za odletet. Bi rabil tebe...

Vreme je res aprilsko, ne najdem luknje za v zrak. Čez praznike tako ali tako ne gre, nedelja nas celo  namoči, za praznični ponedeljek pa napoved obeta možnost za it v zrak, Po dokaj jasnem jutru začne  hitro pokrivati in po odhodu obiskov (Lea in M.) se že odpravljam z Ireno na Šentvid, ko vidim, da postaja na Švarču kaže ravno pravi veter za odletet, da Wosa lepo leti z Boča in da se še kaže sonce. Grem vseeno poskusit na Švarč. KO pridem čez hrib, ga vidim v soncu. O, to pa zna biti. Ko pridem gor, lepo spodobno vleče in tudi sonca je še kar nekaj. Pripravim se in takrat, kot ponavadi, vse ugasne. Nebo se popolnoma skrije nad oblaki, veter crkne in celo potegne dol. Ni kaj, počakat je treba.

Čepim tam in razmišljam, da me doleteva to, čemur sem se želel izognit že v začetku aprila (ampak takrat se je dobro izšlo). V tistem opazim, da zunaj v mrču, nad dolino, vzhodno od Šedma en ptič lepo vrti in pobira. Ajme, jaz pa z vetrom v hrbet na štartu! Sicer pa je po moje že konec z dnevom, saj je oblačnost nehala razpadati in pokrila vse nekaj kilometrov okoli. Poskusim pa lahko - če gre ptičem, se lahko tudi sam poberem..... Napet čakam, da se malo obrne gor in potegnem. Začuda v mrču na grebenu malce drži, a se name spravi tisti Gabijev ptič, zato se raje odpeljem pogledat na mesto, kjer je prej vrtel en pernat prijatelj. Nič. Častni krog in pristanem. V teh nekaj minutah se je skoraj čisto zjasnilo in na mestu, kjer sem bil pred tremi minutami, že vrtita dva ptiča.

Eh, vsaj poskusil sem. Če ne gre, je bolje scuret, kot pa (recimo) avto razbit. ;)

 

Doma sem še pred poznim kosilom in krepko pravi čas za pravočasni odhod k Meti na Kremen.

Švarč, 2.4.2017, dan za vnebozetje!

http://xcglobe.com/sites#show-flight/1978750/

Ok, v petek smo malo leteli. Je bilo za dušo privezat. Napovedi za soboto in nedeljo sem si razlagal kot slabo, oziroma slabše letljivo: sobota vetrovna in nedelja pokrita. No, sobota se mi je potem zdela kot dan D za s Švarča na Madžarsko, kar je posredno potem potrdil nek tip z letom z Japetiča do madžarske meje. Ne vem pa, zakaj se v naših koncih ni letelo. Kakorkoli že, to je bil družinski dan in letenje je bilo zgolj brnenje v ozadju.
Popoldan v večer pa piknik na Veliki dolini.

Nedelja se nato ni izkazala za tako zelo pokrito, kot sta napovedovala Aladin in Windguru. Irena me je prebrala in rekla, naj grem. Vseeno se mi je zdelo bedasto pustit načrte za dan, na silo rinit na kak start, pa potem zajebat cel dan z ždenjem v senci oblakov, na koncu pa še scuret. Odločil sem se, da doma poštimam, kar me čaka, popoldan pa z Ireno na hrib. Do kosila je še nekako šlo, ampak vmes je je naredil res bohoten dan, kot jih je le nekaj na leto. Stiska. Kompromis? Irena je rekla, naj grem.

Gor ob 15:20. Res vleče nek JV, a vetra ni toliko, kot sem ga pričakoval glede na to, kar je kazala postaja. Baze nad mano so žive in visoke. Pripravim se in takrat, jasno, vse crkne, saj se ena bazica postavi med sonce in Švarč. Edina klobasa, ki jo premoremo, kaže na trenutke celo dol. Ok, imamo V do JV, ki včasih prdne v J in takrat popihlja na startu vsaj počez gor. Švicam na soncu, sapice mi lepo zarolajo eno uho dol, da ga moram na roke razvijat v upanju, da sploh še kaj potegne. Potrpežljivo čakam, da končno pride interval in da se lahko v rahli sapici skobalim v zrak, 15:45.

Zadel sem začetek stebra in 20 min kasneje sem na 2k. Oooujeee! Sicer je malce hladno, prešvican v poletni jakni, z naluknjanimi rokavicami, a me prav nič ne moti. Gledam sonce, ki je še visoko, torej je kljub pozni uri še nekaj dneva pred menoj, tako kot tudi nebo, posuto z visokimi bazami. Ok, uri primerno si zadam lokalni cilj: obrnit Kum, pa nazaj do avta. Torej ne odletet z vetrom. Jasno, da je načrt zastavljen precej optimistično, ampak bolje tako, kot brezidejno mencati na mestu ali pa se zaletet čez dva hriba in potem dolgo tavat nazaj.
In res; do Kuma pridem relativno udobno - dviganja so redna in višine ne zmanjka Vmes me na koncu Bohorja visoko preleti jedrilica, ki leti proti vzhodu, na Ješivcu gledam motornjaka globoko pod seboj in nekoga z Rookom ali Queenom, ki visoko šiba proti Rudeniku.. Na Nebeški gori se pojavi problem, saj imam 1,9k višine, s čimer bi zagotovo zarinil v TMA Lj, ki se začne tam nekje. Vem, da XCGlobe tolerira nekaj sto metrov, ampak ne vem, kako globoko bi lahko nekaznovano šel noter, zato malenkost zarijem v uradni TMA, potem pa s težkim srcem obrnem kak km pred nedoseženim Kumom. (Kasneje preverim in vidim, da bi lahko šel do samega vrha brez zabeležene kršitve TMA. Jebi-ga-sad.).
Nazaj grede še enkrat popravim in pogledujem proti Brunku in kucljih na desni strani Save, saj je to (že dolgo prej) načrtovana pot za povratek. Ampak tam prej bohotna baza že razpada in nič ne kaže na nastanek nove, zato podaljšam proti Čelovniku, nad katerim je spet jedrilica, ki se usmeri nekam proti Štajerski. Čeprav lepo osončen, ne da nič, prav tako me zavrne Radež in treba si je poiskati varen pristanek. Kompolje je dosegu in tam lepo pristanem. 17:46. Vesel.

  

Pospravim, objavim, vmes iščem prevoz, se javim domov, Irena ponudi, da pride pome. Lepo, ampak prej bi poskusil kaj uštopat, da se ne vozi 40km sem. Pri bližnji gostilni se ob avtih pogovarja skupina padalcev, pa jih povprašam, če gre kdo proti Sevnici, da me vzame poleg. Ja, en gre, naj kar dam rukzak v prtljažnik. Janez Kovač z Dolenjskih toplic. Na poti se pogovarjava in vmes se brez pomislekov in prigovarjanj odloči, da gre domov skozi Krško, ne čez Rako. Tako me odloži pred Brestanico pri Gnoju. 18:45. Wosa se je oglasil s Kompolja, a zame prepozno, saj mi povratek kar gre. Po nekaj minutah pešačenja in štopanja mi sredi Brestanice ustavi mlada druščina (med njimi tudi Blaževa nekdanja sošolka, ki seveda pozna žalostno Jocovo usodo) in me med pogovorom o letenju zategne kar do avta na Švarču. 19:09. Doma ob 19:45, dve uri po pristanku, štiri ure po vzletu, pet ur po kosilu.

Sicer se je pa to nedeljo res letelo, tudi z  Lisce. Mitja K. do Dravograda - po trasi, ki je za tak dan načrtovana s Švarča. To pa pride na vrsto naslednjič, ko se bo takšno vreme pokrilo še s kakšno časovno luknjo. Načrtov ne zmanjka.

Hvaležen Ireni za razumevanje.