17.1.2008 - Rogla (sneg 4)

Ob obetu lepega vremena organiziramo odpravo na Roglo. Ireno tokrat zamenja Jakob. Celodnevna varianta se izkaže za kar pravo, saj zjutraj pridemo gor v prelep sončen, ravno prav mrzel dan. Lovro in Jakob oddrvita po svoje, midva Lenkotom pa ostaneva skupaj, večino v fun parku. Pobec ga žge čez vse slajde, da se ni za verjet. Pogled na njegovo veselje te mora ogret in dvignit. Preden se odpraviva na Jurgovo k tavelikima enkrat hudo užgem s kolenom po ledenem doskočišču pod eno majšo skakalnico (starec pač). Na Jurgovem v prvi vožnji v nedolžnem zavoju zabredem v nastrgan sneg, ki me ustavi in prekucne na nos, česar pa deska ne preživi. Hreščeče se poslovi od svoje aktivne kariere. Slabe volje se odpeljem do Lenarta in razmišljam, kako rešiti dan. Po malici greva z Lenartom do servisa, a tam ni dovolj velike deske za sposodit, Lenart pa se, kljub prej drugačnim željam, odloči danes ostati na smučeh. Dan do konca zvozimo večinoma skupaj, jaz na kriplasti deski, ki pa za silo še deluje. Fantje ga na veliko drsajo po slajdih, Lovro tudi nekaj malega skoči. S telefoni uspemo posneti še nekaj kadrov in dan je pod streho.
Zaključimo še s spustom v vozičkih na Zlodjevu ter ga užgemo domov. Prelep dan.

10.1.2008 - Mokrine (sneg 3)

Po deželi je zavela novica o dnevu poceni kart (odr.:20, otr:10 za cel dan) na nam bližnjem smučišču na avstijskem Koroškem. Žal je imel Lovro neke šolske, še bolj pa družabne obveznosti in se je temu dnevu na snegu odpovedal, tako da smo sami trije navsezgodaj zjutraj (za naše razmere) odrinili proti gorenjski. Na Hrušici, pri nakupu kart smo se kar malce ustrašili, saj je bila precejšnja gneča, a smo nakup na hitro opravili. Na mokrinskem prelazu nas je pričakal prelep dan in popolnoma zabita parkirišča, tako da se nam je kar smejalo, ko smo naleteli na luknjo v snegu ob cesti le sto metrov od smučišča. Dan je bil za bogove. Vreme, sneg, proge - vse brezhibno. Vmes smo se našli še s tamalimi voglarji in Valijevimi, tako da je bilo še nekaj družabnosti. Slogovna različnost je bila prevelika, da bi se lahko preganjali skupaj, tako da smo se mi trije odpravili še proti fun parku, kjer je bil še zadnji osončeni del smučišča. Lenart je bil navdušen nad tipčki, ki so s smučmi (sicer čudno zvitimi, pa vendar...) izvajali skoke, ki so ponavadi v domeni bordarjev. Tudi tamal sam ne spusti nobenega kuclja, ne da bi na njem skočil.

Irena je tokrat prvič smučala s čelado - zanimivo, da ji je prav Lenartova prejšnja, ki jo je nekako preraste. Postajam krepko najpočasnejši v družini. Če odštejem svoj grd padec na trebuh v izteku hitrostne preizkušnje, ko se mi je fotoaparat skozi rebra zabil v pljuča in pa Lovorvo odsotnost, je bil to odličen dan zimskih radosti.
Z druščino s smučišča smo se dobili še v Kranjski gori na pici, Lenart pa je v LJ dobil svoje oboževane mknagetse.

3.1.2009 - Krvavec (sneg 2)

Vremenska napoved je spet obetala pravo zimsko radost - vsaj v hribih. Odločitev dneva je bil Krvavec. Seveda spet le popoldanski, a tokrat brez čaranj s kartami. Z Gorenjci ni šale. Malce smo se ustrašili, ko so nas redarji preusmerili na parkirišče že pri piceriji, a se na smučišču vsa ta masa ljudi ni zelo poznala. Snega je bilo veeeliko, le sonce so tupatam zakrili oblaki, a ko se je spet odprlo, je bil razgled na Julijce toliko lepši.

Vmes smo se malce razkropili, tako da sva jo z Lenartom nekajkrat sama vžgala z Zvoha dol po nesteptanem bregu. Na koncu pa spet nesreča z Lovrijevo vezjo - tokrat mu je razpadla druga, nesrečnega vijaka pa nismo našli. Ajajaj. Lovro je tako izgubil eno vožnjo, ne pa več, saj na Krvavcu zapirarjo že ob pol štirih.
Vseeno si nismo dali pokvariti dneva, ki sta ga tamaladva zabelila še v McDriveu.

Lepi prazniki.