Orešje, 29.5.2026 (pet), Več sreče prihodnjič na loteriji :)

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2758399/

Za petek se obeta dobro vreme, Kondorji se odpravljajo na Lisco. Jaz imam sicer za nabavit jagode, vse dodatke in smuhat marmelado, plus še nekaj urejat okoli hiše, ampak jebiga, zjutraj grem z avtom, nikoli ne veš. Na šihtu mi gre na roke, da z Jernejem popedenava taglavne godlje in se lahko nekaj čez poldne posloviva. Na Vzhodni ligi se odzove Miha, zmeniva se za ob enih na pristanku, kolega pelje gor.

Štart še ni do konca pokošen, Miha pravi, da trenutno ne more dobit mulčeja. Ni hudega, na poše em delu se lahko pripraviva in začuda sem danes prej nared. Vleče izrazito z vzhoda, tako da na startu včasih celo dol, sicer pa vseh smeri. Prvič se mi ponesreči, grem popravljat, vmes se ponesreči kolegu, gre ponovot. V drugo se s skalico le sestaviva in odskakljam v zrak, ki zagrabi.

Praskam v višini grebena. Zrak buta, gre divje gor, pa potem tudi tako dol. Slednjič le zagrabi, odvrtim se gor. Miha je še vedno na tleh, zgleda da je jeba startat, poznam to. Steber zgubim na 1,1k. Premalo za skok na sever, predobro za takoj na vzhod. Grem po zalet na zahod. Med pripravo modrujeva, kaj danes, ko vreme kaže dobro. Na koncu se izcimi ohlapen načrt, da bi bilo fajn na hrvaškem porinit proti jugu, pa potem z vetrom nazaj. Ne bo škodilo prej malo raztegnit proti Špičku, a ne? Nad prelazom dobim še eno dviganje na 1,2k, da lahko mirno potipam kuclje za svetimi gorami. Računam kaj od kamnoloma, pa razen nekaj.makadama ni nič. Ni kaj, gremo nazaj. 

Gledam kolega, ki se lepo pobira zunaj, na hrvaškem. Dan res dela, kot kaže. Priklopim Silovec, pa nekam ne gre gor, da se kar s tem kar imam, vržem na hrvaško stran. Miha je visoko nad Klanjcem in gre proti jugu. Sam se naslonim na breg, ki pa ne da nekaj. Sprasmam se nad anteno, ampak to je to. Ok, bo dala luknja proti ovinku, si mislim in grem po to. Prjatu je medtm že obrnil in se usmeril na priatanek, se mi zdi, čeprav še nizko povrtuje. Meni ovinek ne da, predčasno se obrnem in komaj prilezem do brega. Kot da je zahodnik. Rinem in čakam kakšno batino, a razen občasnih cviležev ni nič. Spet praskanje. Miha se je medtem zunaj pobral in se že proklopil nazaj na Silovec. Ta je meni pod 0,4k le pobožna želja. Praskanje do zadnjega ae ne obnese, na koncu, ko potipam še nad kamnolomom, niti do pristanka ne pridem, nežno sestopim  spodaj, blizu košate sence.

Težko bi rekel, da sem zadovoljen. Ok, fajn je bilo, dokler je bilo, potem pa ta nenadejana curaža. Ampak ok. Miha je pristal gor, pri svojem avtu, zasluženo za zaključek takega lepega kroga, fajn je to naredil. Pinela, eno pivo, pa domov. Spustit Izo, trenutek počitka, pregled kaj vse manjka, trgovia, po jagode, cmarjenje in kosilo, obrezat grmovje pred teraso, pozno se lotim marmelade, končam okoli 23h, čisto ok. Prespim vračanje Lenarta in matere iz Ljubljane. Nihče ni bil poškodovan pri doživetju tega dne, vse ok, morda samo marmelada ni tako zelo sladka🙈!