Orešje, 14.1.2023 (sob), Po pomladi že diši!

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2527440/

V petek imamo Kondorji občni zbor, dobimo se v Radečah pri Strnadu. Ker gre Irena v Lj na vaje Kombinatk, vzamem Izo s seboj, ni druge. Ta se potem udomači in teži vsepovprek, da jo moram na koncu zapret v avto, da lahko sploh kaj pojem. Najbrž bi ona raje šla tečt po polju, kot da se prestapa po gostilni, saj niti sedla ni, kaj šele da bi legla v kak kot. Ne leži ona na hladnih, umazanih tleh, to pa ne.  Vse skupaj se kar zavleče, tako da je treba prekinit zaradi varne vožnje domov. Vmes se fantje nekaj menijo, kake bodo v soboto razmere za letet, baje da bo Primorska kar v redu. Gabi pa Drago gresta itak zidat.

V soboto se zbudimo v sončno jutro. Predlagam, da greva na kak hrib v bližini, a ni neke hude volje, tako da se na koncu dokaj pozno odpravimo na Šentvid. Vmes kolegi nabijajo o letenju, Miha seveda omenja Orešje. Z vrha opazujem, kako se nad Bohorjem kuhajo bazice, ena pa tudi nad Orešjem. Hm. Aladin namiguje celo na nekaj skromne, a vendarle termike. Hm, hm. Po sprehodu si izprosim prosto za en skok, se zmenim z Miho, ki je na pristanku še pred menoj. Vetra pri tleh ni napovedanega, pa tudi videt ga, Miha pa pravi, da dihajo južne sapice, kar na poti gor potrdi še vrteči se klopotec. Še bolj me razveseli jata razposajenih vran pred vzletiščem. Love is in the air! Na staru naju pozdravi plapolajoča klobasa. Nekaj dela.

Prvi sem pripravljen, lepo odletim in takoj zagrabi. Vesel vrtim nad startom, medtem ko odleti tudi Miha in se takoj spravi proti gradu. Glej ga zlomka, le pelje se in kmalu je višji, tako da moram za njim. Ok, dan je živ, pa bom poskusil raztegnit peskovnik po planu tri krat nad prelazom in dvakrat nad hrvaškim ovinkom. Na zahod ne gre, jug-jugozahodnik ustavlja. Obrnem čez cesto, pa nazaj, pa čez dolino na anteno in okoli hriba, kjer ni nič. Miha visi nad hribom. Še ne spraskam se nazaj, ko se kolega vrže na hrvaško stran. Spet me je prehitel...  

Poberem do kod gre in za njim. Lepo mi kaže, da nad Klanjcem dobro dela. Ni mi jasno, zakaj tega ne zvrti. Tako informiran mirno spustim prve balončke in se zapeljem naravnost v dviganje. To odnaša preveč za hrib, ampak medtem mi pritegne pozornost bazica malo zunaj. Grem jo preverit in res da. Trudim se dosečt jurčka in nisem razočaran, ko malo zmanjka. Poleg dve vrani navijata svoj steber, a me ne nabijeta prav veliko. Porinem v veter pod naslednjo bazico, ki da manj, a da, spet naslednja pa ne več in vrnem se nazaj na oreško anteno, kjer je že kolega. Ko se poberem, vidim Miha že pristajat gor pri avtu. Super je speljal. Sam še enkrat porinem za grad, a pretiravam, da se komaj privlečem nazaj. Prenizek za še eno reševanje se po sredi doline le še spustim proti pristanku in po dobri uri in četrt mehko zaključim.

Uf, krasna uvertura v pomlad!

Naslednji dan gremo v Lj, objet od ljubezni prizadetega Lenarta in pozdravit zadnjič predslužbenega Lovra. Kosilo v 10 in pol, kava in sladica na Rašiški.

Orešje, 6.1.2023 (pet), Otvoritev sezone 2023

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2526118/

Novo leto je mimo, rahlo krajši delovni teden se začne, vreme je vetrovno. Tako vetrovno, da me drugega zvleče v vodo. Preživim. Poživljen.

Delovni teden nekako obrnemo. Na obisku sta Lovro in Pia, ki gresta v petek Zinki na kosilo. Irena gre v Lj, na vaje Kombinatk, prej se še odzove vabilu na kosilo v Čatež. Sedeva k oknu in soproga me ne more gledat, ker ji sonce tako močno sije v oči. Ko potem šetkam nazaj proti pisarni, opazim, da vreme sploh ni tako slabo, tudi ni pretiranega JZ. V tistem Miha že sprašuje za Orešje. Hja... Postaja na Orešju je optimistična. Ajd, odletet se bo dalo. Zastavim si hitro počistit preostanek dela in hop na kolo pa domov, kjer se le preoblečem, pograbim nahrbtnik (ko sem ga, priznam, za vsak slučaj že včeraj pripravil), počoham Izo in podaljšam z (nadomestnim) avtom naprej. 

Na križišču sem dve minuti pred dogovorjenim 13:40, Miha uleti pol minute kasneje. Na poti gor izvem, da je kolega letos že razdevičil start. Spomnim se, da je dal pobudo, a nisem šel, ker sem 4.nabavljal darilo za Mitja, naslednji dan pa mu šel voščit.

Zrak je miren, gor naju pozdravi vreča, ki kaže lep jug. Spet sem prvi v zraku (dobro mi gre to zadnje čase).  Itak da sva pozna, a nekaj še drži. Ko se prestaviva na anteno, jo Miha potegne proti Sotli.  Hja, zakaj pa ne? Kolega se kmalu obrne proti pristanku, sam pa potegnem še malo naprej, kjer se lovijo ptiči. Preveč mahajo, meni ne da in preizkusim glajd proti pristanku. Izšlo se je v nulo!

Trava je nekaj rosna in oprema je vsa vlažna...

Ok, dan sva rešila, jaz sem odprl leto. Pa da vidimo, kaj nam bo prineslo.

V trgovino, domov, psa sprehodit, opremo sušit, pripravit pico za tamlada dva.

V soboto pa Gabiju na bajto.

 

Surfanje, 2.1.2023 (pon), Prej v vodo, kot v zrak

 

Ha, hecna štorija! Že prvega, ko gremo s Slavcem in Miro na sprehod do broda in nazaj, zunaj kar lepo vleče zahodnik in ni niti približno januarski mraz. Nasprotno, prav toplo je. Naslednji dan gremo na sprehod z Lenartom, ki me malo vzpodbuja za surfarijo. Tam okoli elektrarne res kar pošteno in toplo vleče. Preizkušam se z zavihanimi rokavi, da vidim, kako bi to prenesel. Ni sile. 

Lenart gre nato na vlak, mene pa zvija. Koliko bo še takih priložnosti? Relativno toplo, pa tak dober veter? A? Pa še opremo je treba razsolit, saj je nemarnež nisem povohal od poletja, kaj šele opral. 

V hipu se odločim in zbašem opremo v golfa ter že v neopreni oddrvim na nasip. Na vodi je že nekaj surferjev in wingerjev. Surfarji že zapuščajo vodo, češ da je premočno, kajterjev pa mislim da ni bilo več. O, to pa bo, si mislim. 

Sestavljanje opreme je kar naporno, saj so zadrge zaroštane, vijaki okovani v sol. Pod neoprenom pošteno švicam. A naredim butasto napako. Sestavim tavelik rig. Ko grem tako v shortyu in bos v vodo, me opazovalci začudeno gledajo. Pa ne zato, ker mi veter premetava rig. Ko sem skoraj že v vodi, opazim, da sem pozabil trapez. Trapec odšibam ponj v avto.

Zunaj je za preživet, a voda je pa res mrzla. Fak, vseeno grem! Res imam preveliko jadro, težko ga krotim. Ko se spravim iz vode, je bolje a me kmalu vrže. Piha tako, da je še jezero kar nenavadno valovito. Drugič gre bolje in to je to, zaradi česar sem se danes spravil v vodo. Leti ko sneta sekira in v trenutku sem čez. Poskus obrata se seveda ponesreči in spet pristanem v ledeni vodi. Zebe predvsem v glavo, ko se potopim in pa v prste na na nogah. Ok, odločim se, da se še odpeljem  nazaj, pa zamenjam rig. To ne gre. Potem me začne mučit start, ko pa se le spravim ven in odglisiram proti obali, pa me spet vrže na sredi. Zdaj sem že malo trd ali ne vem kaj, ampak ne morem več odstartat. Na koncu se vdam in se v vodi odvlečem do obale, seveda precej nižje od avta. 

Priznam, poražen sem. Rig pustim tam, na zaveterni strani nasipa in se z desko odpravim proti avtu. Ustavi mi mlad par, ki se pelje s spota, povpraša, če je vse ok. Ok! Malo zatem se pripelje še en mladenič, vpraša isto in ponudi prevoz, vsaj za desko. Hvaležno sprejmem, čeprav bi preživel tudi brez tega. Skorj vsili mi še vetrovko, čeprav je res ne potrebujem. Po več kot pol ure v tej vodi je zunaj prav prijetno toplo. Malopred spotom mineka gospa prinese še kroksice in rešen sem. Mladenič, predstavi se kot Jernej, meni da sem za danes svoje opravil in naj raje zaključim. Njegov kolega mi ponudi še požirek žganjice, da se pogrejem. Zdaj se res vdam in se preoblečem v suho, pospravim desko ter nato še rig nižje, pri pristanku.

Doma vse skupaj pustim v avtu, se spravim v tuš, kjer se pregrejem z vročo vodo. Oblečem se kot za na smučanje, z bundo, kapo in debelimi štunfi vred in tako bezljam po hiši ter se nalivam z vročim čajem začinjenim s šnopcem. Pa mi ni nič vroče. Bojim se prehlada. Ha, ha, zdaj se ga bojim! Šele zvečer, ko pride sosedova Dragica voščit novo leto, si slečem bundo in kapo.

Preživim brez nahoda.

Nora izkušnja! Takoj grem v nabavo neoprena - obleke, čevljev in kape. Potem pa komaj čakam nov veter - tokrat pripravljen!   

Nekaj številk:

Temperatura zraka: 17°C (kaže v avtu)

Temperatura vode: 10°C (vir arso)

Hitrost vetra: ???