Orešje, 8.5.2026 (pet), Ena raketa za vmes

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2754455/

HF: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2754456/

Kar intenziven dan, je treba rečt. Lenart odhaja na Norveško in ga zgodaj zjutraj peljem na letališče. Vstajanje ob 3:30, slovo na zagrebškem letališču, v službi ob 5h, kar produktiven, ob 13h je treba domov oddat avto in jagode za v Ljubljano. Tako se znajdem sredi dneva sam doma. Zunaj buhteč dan, dva Kondorja dobro letita z Lisce, Wosa hvali Švarč. Klinc, grem potipat Orešje. Na poti gor sem osrečen z novo nalogo do 18h v Brežicah. Ok, rešujemo, če bo tako naneslo.

Gor je preostanek vreče spet zapleten in treba reševat, da pokaže sape. Klopotec spodaj je kazal jug, klobasa pa kaže vse smeri, včasih gor, večino pa dol ali pa zahodnik. Hm. Ja nič, pripravim se v visoki travi in čakam na tisti gor. Prešvican dočakam tisti zelo rahel gor, a se s skalico ne sestaviva. Ponovitev. Tokrat se pripravim za start naprej in v zahodnik, ko bo, a le spet povleče gor, da na hitro potegnem in se tokrat le odlepim v zrak.

Nimam čisto predstavo, kaj piha, pa poskusim desno in lepo zacurim, pa nazaj proti pečini, kjer me izstreli gor. Sledi nekaj obiranja balončkov, ki se sestavijo v lep steber. Višje ko gre, bolj leti gor. Okoli je vse polno baz, nad seboj pa je ne vidim. Fajn občutek, spet lepi razgledi, v slast. Malo me hladi, saj sem poletno opravljen, vendar se ne pritožujem, je vredno. Ampak - ta nesrečni zračni prostor! Čakam, da me Oudie opozori, ta pa nič. Vem, da ne sem čez 1,5k, pa sto metrov nižje zapustim steber. Tokrat ne proti Svetim goram, grem kar na vzhod, proti hrvaškim bazam. Dviganje se neha šele čez 1,5k. Upam, da je ok, saj se Oudie še vedno ne oglaša zaradi zp. Čudno. 

Uživam v razgledih in si obetam surfanje bazic nekje vsaj do Krapinskih toplic, pa potem proti jugu in nazaj. Višine je sicer še dovolj, a zaman čakam novo raketo, tako da se oklenem nekih balončkov, ki me držijo na preostanku višine, gor pa ne gre. Nočem radikalno porinit naprej, da slučajno ne scurim kje v Zagorju, pa grem raje potipat na jug. Spet nič, pa se grem reševat nazaj na hrib. Napaka, huda napaka. Oudie pokaže sever ?! Južno pobočje nič ne da, le nekajkrat me pošteno strese. Zavetrje. Predaja in na pristanek. Klobasa kaže Z in previdno pristanem v veter. Tokrat res v veter. Zdaj kaže kar lep SZ. Ni čudno, da me je splahnilo dol. Ko na pol zložim, se obrne v zdrav JV. Ja, danes je bila ruleta.

Kljub hitremu pristanku sem kar zadovoljen; nenačrtovano sem prišel do nekaj luftanja in (vsaj) enega lepega vrtanja v nebo.

Drugi del nagrade je sprehod gor. Torat srečam enega znanca (ne znam ga točno locirat, kulturni dogodki v Brežicah, nm naglas), obrezuje grmovje okoli vinograda. Ko se pri avtu hladim, pogledam let in vidim, kar sem vedel že prej, a se v zraku nisem spomnil - Orešje je izven vseh zarisanih zp od xcglobe, ki jih imam naložene, zato se Oudie ni oglašal. Lahko bi ga na polno nasvedral, pa ne bi bil rdeč. Ampak ok, treba se je navadit.

Doma še pravočasno za opravek do 18h, nakup bencina za kosilnice, doma nekaj hrane, klepet z norveškjm Lenartom, pod večer pa v tekaško opravo in z Izo v Mihajlovec na piknik paramotorcev na pir in nazaj. Doma priprave za jutrišnji ljubljanski pohod (ki se kot po navadi odvija na lep letalni dan) in spat.

Kar intenziven dan.