https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2753935/
HF https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2753934/
Vremena niti ne opazujem, saj sem nekako potolažen z včerajšnjim dnem, čaka pa me še tlaka na Žejnem, pa interni piknik doma. To vse se odvije, medtem pa Kondorji spet nabijajo o letenju, Miha pa celo malo poletka z Orešja. Pogledam vreme. Hja, napoved kot včeraj, le malce drugačni vetrovi, Orešje je v J-JV. Veter pomaga, da se oglje hitro razžari in malo prestavlja prtičke. Zaključimo dokaj hitro, mati in hči se zatopita v klepet, sam sem se že prej odrekel vinu in se po pospravljanju spokal za na hrib ter se poslovil. Vredno je poskusit, ko so razmere.
Zastava pred Bizeljskim kaže lep jug, gor pa uzrem visečo vetrno vrečo. Pa to ni res! No, izkaže se, da je žakelj le zataknjen za nosilec. Ko jo razrešim, pokaže pravo, tapravo sapo. Odlet na izi, narahlo pohendlano, lahko bi šel malo bolj odločno, ampak jebigasad, zrak zagrabi, takoj sem nad startom.
Grem proti gradu, malo poberem pa naprej raztegnit proti cesti, hitro obrnem. Pod Stražo bingo na 0,95k. Gledam poznopopoldansko krajino, ki sem jo včeraj prekruzal. Fajn občutek. Spet porinem proti zahodu, da vidimo, če kaj da. Ne da, je treba obrnit, pa ponovno nad grad, ki spet da, tokrat čez 1k, pa naravnost na Cesargrad, Tam spet na 0,95k, madonca še lepo dela, pa proti ovinku, kjer zberem voljo in še pravočasno obrnem, ko nič ni. Breg še nekaj brbota, da se spajsam nazaj nad greben, da ne prav visok poskusim na ravnico. Oudie nariše območje za trikotnik, a je predaleč za glajd, bi moral kaj pobrat vmes, tega pa ni. Naredim križ nad fai in se z vetrom le še spustim proti pristanku. Tokrat pazim na smer vetra in lepo počasi pristanem. Hja, to je to za danes pozno popoldan, ni švoh.
Počasno pospravljanje pa počasi nazaj gor. Tokrat poskusim mimo zapuščene bajte, gre, a si v grmovju zapacam nahrbtnik. Je pa precej biližje kot okoli po asfaltu. Na vrhu prve strnine razmišljam, kje bi prišel do nekaj vode, ko se zagledava z neko gospo, ki po pozdravu in nekaj besedah že vabi na špricar. Pa, ja, se bo prilegel. Na drugi strani me postreže mlajši par, dedec je ves navdušen nad letenjem, a si ne upa. Tako se po klepetu komaj uspem izognit še tretjemu glažu in se odpravim naprej. Na sredi druge strmine me prehiti mopedist, proti vrhu pa se srečava, ko se spušča. Lastnik hiške na sedlu. Je šel reševat kačo, ki je prej padla v nek jašek. Kobranka menda. Sama ne bi prišla ven. Bognedaj jo pustit umret ali pa jo celo ubit. Dragoceno. Prisopiham do avta, ugasnem urce, vidim objavo WebCam z Orešja, kako še lepo vleče gor. Matic. Ravno se preoblečem iz prešvicanih cunj, ko s Katjo prideta mimo. Bo kmalu nared za letet. Doma še razmišljam o teku, a se mi ne da, pes pa je itak že zjutraj bila na Šentvidu.
Ran rešen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar