Vetrnik, 17.4.2026 (pet), Čebelji let

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2749877/

FH https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2749876/

Nekaj vremena se obeta za soboto, nedelja bo popoldan že dež, itak pa sem zaseden z družabnim življenjem; sobota Mirinih 60 v Ljubljani, nato Kombinatke na Bledu, nedelja pa Metinih 57. Tako sem za petek načrtoval tekec po šihtu, Ampak tudi petek je bil lepo rdeč z ne preveč SV. Mi bo zneslo? Pripravim opremo in grem z avtom na šiht, še prej pa zamenjat gume. Vulkanizerka mi je rekla, da imam srečo in me takoj vzela naprej, sicer so zasedeni za dva tedna v naprej. Hja, sreča. Na šihtu mi Lenart sporoči, da so v Extremvitalu vzeli moje Hokice v reklamacijski postopek in da je velika verjetnost, da dobim nove, res imam srečo. Hja, upam, da res.  Na šihtu uspem do enih pokidat tavečji gnoj, preostanek ni rešljiv v realnem času, sploh ne v petek. 

Wosa se že ob poldne odpravlja na Vetrnik, prezgodaj zame. Itak bo še popoldan kaj ostalo, dan je zdaj kar dolg. Povabim Miha, ki ne more. Ob enih odrinem domov po opremo, pa naprej na Vetrnik. Ko parkiram me zašraufa, tretjič danes, ajme. Od avta uberem bližnjico do travnika, obletavajo me čebele, nič hudega. A ena se vztrajno zaganja vame, mi prileti v obraz in se mi, prasička, zapiči v kožo pod levim učem. Jo moram kar strgat ven, noče sama. Mislim, da me je prvič v življenju pičila čebela. Gor grede želim pogledat live trek, saj sem prej na šihtu tu zaznal Nevena, pa spoznam, da je telefon ostal v avtu. Na startu odložim rukzak in stečem nazaj po aparat. 

Takrat vidim, da je moja bližnjica vodila mimo živahnih čebelnjakov. Kako hudiča jih prej nisem opazil?! Poskušam si stisnit čim več čebelje arcnije iz pika, ki si ga hladim z vodo. Tole pa ni sreča. Mogoče pa je sreča, da se beštija ni zaletela naravnost v uč, ne vem. 

Skeli, a se ne dam motit, da se ne bi v miru in osredotočeno pripravil, celo nagib kokpita si popravim, vse by the book. Še tatople rokavice imam s seboj, če bo šlo višje. Dan je bohoten, veter taprav in se mi zdi dan za na morje - če ne bi bilo jebenega ctr. Zato tudi zelo rekreativni pristop. Tudi z vetrom proti Lisci odpade, želim imet avto v dosegu. Tako si zamislim en krogec, ki sem ga zastavil že 6.4.2026, a ne izpeljal. Proti Lesičnem, pa na sever, pa z vetrom nazaj proti Podsredi, pa v Kozje ali še bolje, nazaj gor. Rezerva pa je seveda, kot vedno, kakršenkoli let s srečnim pristankom in peš nazaj, palice imam s seboj.

Startam z delno razgrnjenim krilom, da mi ga vmes veter, ki lepo vleče, ne razmeče po startu. Razmere so idealne, odlet temu primeren, lepo se zbašem v zic, gremo! Ker vleče bolj vzhodnik kot sever, grem pobirat na vzhodni rob. Nekaj sicer brbota, a ne znam zapet. Tako se tam mulim in gre bolj dol kot gor, pa raje potegnem proti Kozjem, da poskušam nad kuclji. A glej zlomka, razen nekaj balončkov gre le dol. Ej, to pa ne pritiče takemu dnevu. Poskušam še po vzhodnem grebenu, ki pa je aktiven kot pozimi ob šestih zvečer - nič. Na koncu si niti ne upam čez mesto na pristanek pod hribom, ampak raje na ziher odvijem proti britofu in tam elegantno sestopim. WTF?! Malce sem poparjen, saj take gladke curaže pa res nisem pričakoval. Ampak jebigasad, tudi to je del življenja.

Sledi počasen, penzionistično užitkarski hajk nazaj na hrib, kjer še vedno lepo vleče gor. Dan je že pokurjen, zato le še previdno do avta in proti domu. Oteklina pod učem se veča.

Oglasim se še pri Sparu na bankomatu, da dvignem denar za vino, ki ga Lovru peljeva naslednji dan, za rojstnodnevni piknik v Tivoliju. Tam pa vidim nek burgermobil in si privoščim enega za domov. Kasneje mi je seveda žal, saj bi si za tistih 9€ lahko doma privoščil kraljevsko kosilo, tako pa sem se mučil s tistim gravžem. Vsake toliko je treba tudi kaj takega izkusit, da si dam mir za naslednje leto. Zvečer še po vino na Žejno, pa po neke klobase in noč je tu. Vikend lahko namenim družabnostim, saj bo naslednje leto (morda) spet poznoaprilsko vreme. Od nedelje naprej bo dež.

Vetrnik danes: Wosa ni nič prijavil, neka Lucija se je lepo navozila, Neven se je tudi dobro lokalno pajsal, nato pa po ene tretjem fajn pobiranju odletel do Lisce in naprej do Okrolic, a je že nad Kozjem ostal brez točk, ker je za nekaj metrov zarinil v tanovo rdečo. Pri tem mu je en (MatŽug) še grdo komentiral to strašno "kršitev" in let je naknadno postal privatiziran. Ante je naredil lokalni krogec, nekako pomanjšano različico mojega današnjega načrta, in tudi za malo pordečel. Bil je predober dan za novosprejete samoomejitve.