https://www.campingmiralago.it/en
Ekipa (približno tako, kot smo startali):
Jure Tiselj (1994), Mentor 5
Rado Voglar, Cure 2 (+Irena)
Janez Zdešar, Gin Atlas
Veronika Štampfl, Ion 6
Andreja Eržen, XI
Tomaž Hribar, R-Light 3
Nejc Ribič (1995), Queen 2
Blaž Kešnar, Maestro
Vid Bajec, Sigma 10 (+ Leonida)
Uprava:
Klemen Sovan, šef
Marjan Rekar, kamerman
Pavel Kante, štarter
Rok Vegelj - Wosa, bademajster - (brezdelni) reševalec iz vode (+ Tinca in Lučka ☺)
Februarja se končno prijavim na tečaj izrednih postopkov v zraku. Irena je bila za izlet s prikolo v italijanske hribe, a konec junija je bil zanjo edini možni termin (prej šola, čez poletje ni terminov tečaja, jeseni pa spet šola). Do zadnjega se ni vedelo ali gremo ali ne. Sredi junija se je končno sestavila ekipa, v kateri najdem tudi župnika Janeza. Nekaj sva se menila in se z Irenino privolitvijo zmenila, da gre na pot z nama. Preostalo je trepetanje za vreme. Ene vremenske napovedi so bile dobre, druge ne. Kateri verjet? Odloča seveda Klemen, ki v torek zjutraj potrdi tečaj. Z Ireno sva načrtovala, da greva v torek po službi, a se je meni v službi nagrmadilo dela, da nisem mogel pravočasno it domov. V tisem Klemen sporoči, da se tečaj začne šele ob 14h s predavanjem. Odhod tako prestaviva na sredo zgodaj zjutraj, Janeza pobirava v Ljubljani. Google nam šloga malo manj kot šest ur vožnje, na prikolo dodam še dobro uro in eno uro za morebitne zastoje, ter da smo gor pred 12h, saj želim pred predavanjem postavit tabor in se malo resetirat od poti. Odhod iz Sel je tako nekaj minut čez 4h zjutraj, nekaj čez peto v Lj pobereva še Janeza. Gre presenetljivo dobro in v kam prispemo nekaj pred enajsto - v slabih sedmih urah.
Ekipa je približno pol mladincev - pol veteranov.
Prikola je postavljena (in elektrika zdebagirana) pred prvim predavanje ob 14h. Prikaz in razlaga manevrov (zelo se mi spi). Kasneje montaža simulatorja. Zvečer naj bi šli na spoznavni let, a vreme nekaj ne sodeluje, tako da ostanemo v kampu.
Naslednje štiri dni se držimo rutine: ob 7:00 odhod kombija, okoli 8h prvi štart, ob 9h nazaj gor, ob 10h drugi štart. Sledi sproščanje, kosilo in video analiza ob 16h, nato prosto ali groundhandling. Enkrat, ko je veter crknil, da ni bilo za hendlat in so nam nad glavami zakrožili tandemi, se je del ekipe celo odpeljal na start, a se je vmes veter dvignil do neužitnosti za letenje, pa smo šli v dolino s kombijem.
(posneta je prav vožnja, ko smo v mestecu malce zašli...)
Razmere so dobre, nad jezero prihajamo z višino tam okoli 650m nad vodo, kar se izkaže za več kot dovolj še za takšne traparije.
Letenje
Klemen nam je na dveh predavanjih predstavil osnovne manevre, jih pokazal na simulatorju, ki je zdržal do demonstracije full stall-a, ko se je strgala ena nosilna vrvica (je bila naslednji dan zamenjana).
Potem pa v zrak in izvajanje naučenega. Ni prijetno, ko moraš sam vsut krilo. Ampak je nekako šlo.
Stransko zapiranje - cela A gurtna. Ok, se da obvladovat s prenosom teže na odprto stran, rahlim zaviranjem na tej in globokim pumpanjem na vsuti strani.
Velika ušesa na gasu - zunanji dve špagi na na A linijah. Skorajda sama ušesa, leti le nekaj celic na sredini.
Enkrat poskusil B stall. Vse by the book. Hiter poteg B linij. Propadanje s prelomljenim krilom. Počasno popuščanje do točke, ko se sila na gurtnah poveča in krilo hoče letet, takrat pa se spusti brez bremzanja, da cota rukne naprej
Frontalc. Trauma. Po teoriji naj bi krilo rahlo ruknilo nazaj, roke gor in krilo se formira ter zaniha naprej. Ne diraš ništa. Tako teorija, ki dejansko deluje pri kolegih in kolegicah pretežno na B klasah. Meni je frontalc Cureta snel daleč za hrbet, ga zložil v kepo iz katere se mu ni prav nič mudilo. Kaj pa zdaj?!? Klemen pravi, naj ga malo ruknem z bremzami, da se odpre, zatem pa ga izstreli pred mene, kjer ga s pogojnim refleksom malo pobremzam, da ne padem vanj. Na kratko povedano - frontalc je deloval precej drugače kot v teoriji. Naslednje dni sem slabo spal in obsesivno tuhtal, kaj ga serjem. Instruktor mi pove, da se vidi, da me je strah in da ta cota ni zame. Da mi popolnoma zadostuje ena srednja B klasa. Fak.
Minimalka. Iskanje minimalne hitrosti letenja. Vlečem komandi, gledam krilo. Ko se to začne gubat in krivit, gredo roke gor, krilo skoči naprej - brez bremzanja. Ko se krilo enkrat ustavi pred teboj, ne bo šlo več nikamor. No, lahko fašeš frontalca, ampak to ni nič hudega. V teoriji. Kakorkoli že. Poskusil sem, ni bolelo, niti me ni vsulo.
Negativa 180. Malo zabremzaš krilo, nato na eni strani spustiš na nulo, na drugi stran pa zabremzaš na 120% tako, da se še vržeš čez gurtno in pogledaš čimbolj nazaj. Krilo se obrne na mestu. Obe roki gor! Krilo se frormira. Bremzaj 100% in takoj spusti ven.
Spirala. Delaj predvsem s telesom, z bremzami le fino reguliraj. Izhod mora biti počasen, v več krogih. da se porabi energija spirale.
Full stall in reševanje z minimalko.
Stalls
https://www.youtube.com/watch?v=Gey2SjcGBMM
Stall (paragliding tutorial) | Max Martini https://youtu.be/M6AobeAHpOs
Théo de Blic's Tutorials S02E01 : FULL STALL https://www.youtube.com/watch?v=5FkJGyl-GGk
Flugschule Grenzenlos https://youtu.be/nnSvFN-QFZk
Dies ist die Aufzeichnung unseres Webinars zum Thema "Fullstall". Von Gleitschirmpiloten für Gleitschirmpiloten.
18.4.2026 (pred naslednjim siv po naklučju naletim na ta osnutek, pa ga dokončajmo po spominu)
SIV je bil sicer fajn druženje in močna izkušnja, ampak mene je izželo. Priznam, zem bojazljivec. Ko se tako znajdem visoko nad jezerom in moram podirat krilo, mi je neprijetno. Klemen lot instruktor mi ni ravno v pomočs pripombami, da nisem pilot za svoje krilo. Destvo pa je, da se krilo pri frontalcu ne obnaša tako, kot se naj bi, pa me to bega. Tečajni kolega, ki leti s kraljično tudi opaža, da gredo zadeve drugače, kot nam je bilo razloženo, saj ga ob poskusu full stall a grdo navije, da mu celo ptrga špago ali dve. A on se zadeve loti zl drugega konca in preko youtube videov9 naštudira, kako naj bi se prav ravnalo ter si pri Klemnu naslednji dan (po menjavi strganih vrvic) izprosi, da naredi stall po svoje in ga potem tudi brezhibno izvede.
Sam se menda prezadnji dan, neprespan in živčen ob ogrevalnem stranskem zapiranju zaštrikam, zadeve se zagnojijo, Cure nori, izgubim nadzor. Takrat nastopi Klemen, ki me napoti - roke pod zic, Cureta ubijem, minimalka, Cure je v vzratnem letu, počasi spuščaj, Cure začne letet, spusti, krilo odleti maprej, rahlo bremzanje in sestaljena odletila ven. Evo, pa si ga naredil, pravi Klemen.
Do konca tečaja sem se le še igral, za iniciran stall nisem zbral volje.
To je to. Zgleda vse brez veze, a je daleč od tega. Letenje po tem tečaju je bolj sproščeno, saj vem da oso tudi pizdarije rešljive, pa čeprav jih sem nisem pretirano elegantno izvajal.
Saj bo. Naslednji SIV bo v Makedoniji, pri Martinu, sklenem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar