Včeraj dež, napoved slaba, a se kar zjasni, zgleda uporabno, postaja Orešje pravi jug, vetra itak ne kaže. Neke volje ni, na duši mi leži bohorska "kršitev" in vsa drama okoli teh jajc. Klinc gleda, grem probat. Nikogar ne obveščam, saj je odločitev pozna, pa še danes mi paše it sam, saj grem na na hajk, da preizkusim nove pohodne palice s temuja. Parkiram na sedlu, kjer nekaj popihava in da upanje, da bo malo drgnjenja grebena. Gor grem po južni strani, ki se je res izkazala za prijaznejšo možnost. Nekdo jadra, Skywak - aha, hrvaški mladinci, ki zdaj redno tu mešajo zrak. Lepo. Opazujem ga (Marko M), kako želi pristat na startu, a je ene dvakrat previsok in gre čez. Drugi (Vito V) že pospravlja, je uspel pristat gor. Vesel pove, da se je pred pristankom uspel pobrat s podna in si tako prislužil toplanding po dveh urah letkanja. Najs!
Na hitro se pripravim, saj že zamujam za ob treh načrtovan start. Lepo se skobalim v zrak in kar takoj porinem proti gradu in čez do ceste, čeprav me kar malo stiska ko se nizek vlečem nazaj. Malo pred in krepko pod startom zapnem nekaj in zavrtim. Še leteči kolega se mi pridruži in skupaj greva na skoraj 0,9k. Opla, lepo za to pozno uro. Potegnejo me bazice nad dolino, seveda jih prenizek dosežem in odvijem na hrvaško.
Doma se med pripravo hrane ukvarjam še z možnim kupcem za Arrow-a, ki ga bo zamenjal, saj nisem srečen z njim. No, tudi nesrečen ne, a sedež mi ne sede. Tu je tu, hremo naprej!
Poslikam in pofilmam ga ter to pošljem na daljno Poljsko. Medtem se obrok malo poleže in lahko peljem psa na špancir. ajd, pa greva laufat, ker je že petek - in si privoščiva.
Zvečer gledam, kdo vse je bil na Orešju (in je objavil) in vidim, da sta (spet) Neven in Ante G lepo potegnila čez Zagorje do Pregrade. Neuničljiv je na Neven, poba kar gre. I tata bi to radio, sine (da nima vedno kakih zemeljskih zadev za ritjo)!
p.s. Izkaže se, da je bilo to zadnje letenje z Arrow-om, v ponedeljek je že plačan in oddan na pošto za Poljsko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar