https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2743481/HF: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2743778/
Čuden dan
Včeraj, ko je bila načrtovana Zlata žlica, seveda nisem razmišljal o letenju. Ko pol ure pred odhodom izvem, da ne grem, dovolj je moj natankan avto, si z Lenartom v par minutah narediva svoj plan. Potem, ko me zjutraj zgoni s tekom, greva popoldan preizkusit padalo. Po ravnem seveda. Odlično mu gre, takoj lepo poštarta in ga že vodi po ravnem. Talent. Le čas za tečaj si mora vzet in bo odličen pilot. Odpadel je tudi načrtovan obisk pri Francu, zato je tudi nedelja družinska in neletljiva. A Lenart naštudira kombinacijo, da gremo na Lisco, potem pa on še ostane z mamo, jaz pa letet. Sprejeto od vseh, se mi zdi.
Časovnica Kondorjev, ki se kar množično odpravljajo gor, se pokriva z našim tempom in gor pridemo, ko se kolegi začenjajo pripravljat. Ozračje ni nekako sproščeno, vsak si da opravka s seboj, le Wosa veselo čeblja in se posvetuje o načrtu. Prijavim Koča na Bohorju-Celjska koča-Koča na Kumu-Lisca, kolega se strinja, le da gre le do Rudenika, pa potem na Kum, Malič in nazaj. Ok.
Odletim zadnji, imam nekaj težav pri postavitvi krila (gumice za zategovanje manšete se mi zatikajo v štrike, Lenart mi pomaga rešit veliko kravato na eni strani, potem gre lepo). (26.3.2026) Priskačem do Rudenika, kjer tudi ostali obračajo. Eni nizko, eni visoko. Sam se nekako spraskam na 1,5k, da lahko skočim na Bohorsko stran. Tam sprva slabo kaže, a nekako poznam kuclje okoli Mrzle planine, da najdem steber za nadaljevanje in naslednji me vzame proti bazi, da ga na 2k zapuščam. Bohor neverjetno drži, lahko še malo podaljšam od koče na vzhod, preden obrnem. Nazaj grede tudi lahko držim višino. Pred Rudenikom se tako znajdem v dobrem položaju za skok na Celjsko kočo. Baz na poti ni prav v izobilju, a računam, da vmes že najdem kako dviganje za zanesljiv dolet. Saj dan dela, a ne?
Na mojo nejevoljo sledi dolg glajd brez sledi dviganja. Pa kaj je zdaj to?! Nekje na pol poti kolebam med vzhodno varianto, kjer so se znalci že lepo pobirali in zahodno, kjer pa je Laško v doletu, če že nič ne prime. Grem na ziher, pa še hrib pod bazo je tam blizu Laškega. Kucelj (686) dosežem še lepo visok, a ne zagrabi. Nicht. WTF?! Premaknem se naprej na breg naslednjega, malo višjega (706), kjer pa sicer nekaj razmetava, a gor pa ne gre. Preklopim v preživetveni način, saj sem v luknji med tremi kuclji. Pristanek sicer vidim, a bi se moral zapeljat za hribom (583), to pa se mi ne počne v zavetrju. Računam, da bo na južni, privetrni strani kaj dalo, pa se zapeljem okoli. Seveda ves čas z očesom na zasilnih pristankih. Tudi južna stran čisto mirna, nič mi ni jasno. Grem v dolet za pristajanje, ko le opazim klobaso na tleh - ta kaže - sever (!), ki me lepo pospeši, da moram ob pristanku stečt, pri čemer se zapletem in se zvrnem v razmočeno travo. Spet sem ves blaten.
Krotim bes zaradi vsega skupaj. Najprej zaradi blata, pa zajeba pri pristajanju, pa zaradi grde curaže koneckoncev. Postaja mi jasno, da sem se prej skušal pobirat v zavetrni legi hriba in da so se bazice nad menoj dejansko polnile s severa. Ajaj!
Najprej se očistim blata, kolikor se da, potem se spakiram. Predem odkorakam, se veter obrne v zdrav jug, po napovedih in pričakovanju. Ajme, res sem zadel na vetrni loteriji.
Vmes sem na vezi z Lenartom, ki previdno sporoči, da me danes ne bi reševal, ker se jima mudi naprej na Žejno. Ok, meni ni hudega, sem ob prometnici in blizu železniške postaje, kjer imam vlak v eni uri. Komaj dobro stopim na glavno cesto, mi nekdo potrobi in ustavi pred menoj. Danilo z družino! Naredijo mi prostor in me sprejmejo medse. Danilo je odletel z Maliča do Dobrovelj, družinica pa z avtom za njim. Nekaj se usklajujemo z Woso, ki v Rimskih išče prevoz, nato pa sporoči, da je že pri svojem avtu na Bregu. Tako me Danilo zategne kar do Krškega, na Trubarjevo, kjer je lažje počakat vlak kot v štacjonskem bifeju. Na koncu me Rudi zategne kar v Sela, kjer sva še pred soprogo in Lenartom. Sledi kvazifeminstično obračunavanje z dedom, ki pa vse skupaj spontano vzame kot del družabnega življenja in deluje, da uživa v iskrivi izmenjavi mnenj :)). Meni to vse skupaj sicer ni všeč, ampak take imamo, ne prilivam na ogenj.
Vrhunec dneva pa sledi pod večer, ko me Gabi obravnava kot bi svet moral sioniste. Na IO Kondor, pa potem telefonsko. Da sem kršil, zverinsko kršil, pa potem to še objavil. Da se pritožujejo, da si sami škodimo, ko nismo zgled drugim. Ne prideva skupaj glede tega, kaj tiste črte na zemljevidu komu pomenijo. Ali označujejo jasno prisotno in prežečo nevarnost za vse deležnike, ali pa so te pošasti le papirnati zmaji? Ali se zažiramo v tuj prostor ali se nam krade domovina? Seveda privatiziram trek, po opozorilu pa naslednji dan še hf zapis.
Priznam, da mi je malo dol padlo vse skupaj. Res je, da ni zdravo rinit v v letališče med letala, se strinjam. Težko pa požrem to pasivizacijo ob zblojenih črtah na papirju, ki formalno dovoljujejo nekaj fantkom, da se igrajo v velikem, zelo velikem peskovniku, ki je vzet nam ostalim. Pa še igrajo se ne. Le možnost imajo. Nič se ne da naredit. Ja. Ne grem se več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar